Termoelektrarna Šoštanj je gospodarska družba za proizvodnjo el. energije, ki preko zahtevnega
postopka velenjski lignit predeluje v el. energijo. Cena el. energije proizvedene v TEŠ 6 je odvisna od
številnih komponent, velik strošek je osnovna surovina to je premog, največji strošek pa je predvsem
v zadnjem času strošek nakupa emisijskih kuponov, katerih cena je že skoraj večja od proizvodne
cene el. energije skupaj z premogom. Je pa termoelektrarna proizvodni objekt, ki lahko v vsakem
trenutku(ponoči, pozimi, ob sušah….) proizvede potrebno količino el. energije(tretjino končne porabe
v Sloveniji). Zaradi teh svojih specifičnih lastnosti termoelektrarne(cena el. energije, zanesljivost
dobave,…) nikjer v svetu ne nastopajo samostojno na trgu z el. energijo(tam kjer ga imajo) temveč v
kombinaciji z obnovljivimi viri( voda, sonce, veter, jedrska energija…)
Takšna struktura v kombinaciji z ostalimi proizvodnimi je omogočala obvladovanje sezonskih
nihanj, stabilno regulacijo sistema, delno cenovno amortizacijo tržnih šokov in notranjo
bilančno izravnavo med proizvodnimi viri. Holding Slovenske Elektrarne(HSE) je skupaj s
Slovenskim Državnim Holdingom(SDH) in vlado Republike Slovenije(RS) preko ZPFPPIP brez pravno
dovolj argumentiranih razlogov iz Skupine HSE, ki je predstavljala takšno kombinacijo, izločil TEŠ in
Premogovnik Velenje(PV). Zakon omejuje proizvodnjo el. energije iz TEŠ, kar zaradi zmanjšanja
ekonomije obsega ob fiksnih stroških izkopa povečuje ceno premoga in s tem tudi končno ceno
električne energije iz TEŠ. S to poslovno odločitvijo je HSE skupaj z ostalimi odločevalci obe
energetski družbi, postavil v neenakopraven položaj z ostalimi ponudniki na energetskem trgu, kar
predstavlja po mnenju Slovenskega Društva za Ohranitev Šaleške Energetike(SDOŠE), načrtno
uničevanje državnega premoženja. Zmanjšanje domače bazne proizvodnje povečuje uvozno
odvisnost, izpostavljenost nihanju oz. hitremu spreminjanju cen na evropskem trgu ter
sistemsko tveganje ob ekstremnih razmerah.
Rezultate in posledice tega predstavljamo v spodnji analizi.
Rezultati v Tabeli 1 kažejo, da je proizvodnja električne energije v HSE zaradi te izločitve lani upadla
za 57%. EBITDA se je zniža za precej manj, »le« za 44%. Pri tem se je čisti poslovni izid povečal za 1%.
Kaže, da je vodstvo HSE upad donosa zaradi zmanjšanja proizvodnje električne energije porazdelilo
na znižanje amortizacije ob simbolno višjem dobičku. Glede na nihanje vodostaja je sicer pričakovati,
da bo HSE v prihodnje ustvarjal eno leto dobiček in drugo leto izgubo. Dokler ga ne bo eden od
nihajev – upad proizvodnje električne energije zaradi nizkega vodostaja – »pahnil« v stečaj. Potem ga
bo kupil nek večji ponudnik električne energije na evropskem trgu.
V primerjavi rezultatov HSE 2024 in 2025 moramo sicer upoštevati, da so se kot kaže Tabela 2, zadnje
leto nekoliko znižale cene energije na slovenskem trgu.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije (2. februar 2026), Podatkovna baza SISTAT:
Cene električne energije za negospodinjske odjemalce (EUR/kWh), Slovenija, polletno
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1817545S.px
Cene električne energije za gospodinjske odjemalce (EUR/kWh), Slovenija, polletno
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1817540S.px/table/tableViewLayout2/
Sklepamo lahko, da je HSE leta 2025 ustvaril približno enak dobiček kot leta 2024 (pred razbitjem
bilančne skupine HSE) in da je to dosegel ob nekoliko (desetino pri negospodinsjkem odjemu in slabe
pet odstotkov pri gospodinjskem odjemu) nižjih prodajnih cenah električne energije. Če bi ostala
bilančna skupina HSE 2025 enaka kot 2024, bi imela še vedno dobiček, le da bi ta nekoliko upadel. Pri
tem ne bi potrebovala državnih subvencij, kot jih sedaj dobivata TEŠ in PV. Najbolj zanimivo je to, da
te subvencije TEŠ in PV potem država v ekonomskem smislu preko SDH vzame iz dobička HSE. Če bi
HSE deloval z vključenima TEŠ in PV bi bila proizvodnja električne energije v Sloveniji precej večja,
večja pa bi bila tudi vplačila Termoelektrarne Šoštanj v Podnebni sklad (z možnostjo financiranja
investicij v OVE). V tabeli 1 vidimo, da je TEŠ med leti 2021 – 2025 v sklad za podnebne spremembe
po zgornjih podatkih vplačal 780 MIO EUR.
Vlada je oktobra 2025 sprejela Odlok o Programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v
obdobje 2025–2028, na podlagi katerega predvideva izplačilo 830 MIO EUR v tem obdobju. Vlada
je za obdobje 2023 – 2026 načrtovala izplačilo iz podnebnega sklada v višini 853 milijonov evrov.
Primerjava obeh podatkov (830 milijonov za daljše obdobje in 853 milijonov evrov za dve leti krajše
obdobje) kaže, da imamo sedaj težave s pridobivanjem sredstev v Sklad za podnebne spremembe.
Tega bi še naprej lahko financirali, če bi HSE deloval v enaki sestavi kot v letih pred 2025.Po drugi
strani bi lahko iz sredstev zbranih v Skladu za podnebne spremembe financirali zajem CO2 iz TEŠ in
ga s tem razbremenili stroška nakupa CO2 kuponov, Sloveniji pa omogočil varno oskrbo z cenovno
konkurenčno električno energijo do izgradnje NEK 2. Ne smemo tudi pozabiti tudi to, da TEŠ skupaj z
PV predstavlja naravni hranilnik električne energije, ki jo brez omejitev uporabiš vedno ko jo rabiš,
medtem ko zadnjem času beležimo enormne stroške nakupa hranilnikov električne energije, ki jih
uvažamo s Kitajske.
Vsi ti argumenti nas v SDOŠE utrjujejo v prepričanju, da je v ozadju bil sprejet dogovor o načrtnem
uničenju državnega premoženja, ki ga predstavljata TEŠ in PV, ki pa bo imel za posledico
pomanjkanje domače proizvodnje električne energije. Kdo bo iz tega največ pridobil na škodo
domače državne proizvodnje, pa je verjetno vsem jasno.
V SDOŠE smo mnenja, da Trenutne geopolitične razmere, ko prav zaradi energetike in energetskih
surovin v bližini potekajo vojaški spopadi, zahtevajo od domačih odločevalcev ponoven tehten
razmislek o pretirano hitrem izstopu iz premoga.
Velenje 11.3.2026
Vir:
Slovensko Društvo za Ohranitev Šaleške Energetike
