Mladi si želijo več praktičnega znanja »za življenje«
Iskriv 36. medobčinski Otroški parlament za osnovnošolce iz Šaleške doline –
Vrstniki izbrali 8 predstavnikov Šaleške doline za regijski Otroški parlament
Velenje, 5. marca – V četrtek, 5. marca, je v organizaciji Medobčinske zveze
prijateljev mladine (MZPM) Velenje v dvorani Centra Nova potekal 36. medobčinski
Otroški parlament, drugo leto zapored na temo Šolski sistem. Na njem so glavno
besedo imeli osnovnošolci vseh 9 osnovnih šol iz Šaleške doline. Zasedalo jih je 68.
Najprej so mladi parlamentarci skoraj uro in pol razpravljali o štirih podtemah: o
vrednotah in odgovornosti, odnosih in sodelovanju, metodah in načinih učenja ter
učnih vsebinah in šoli za življenje. Pri oblikovanju sklepov in stališč so jih usmerjali
izkušeni moderatorji Živa Dokl, Simona Valoh, Teja Tkavc, Dušan Jager in Tina
Felicijan. Skupine so delovale v prostorih Planeta generacij, učilnici UNI 3 Velenje in
mladinski čitalnici Knjižnice Velenje, ki so prijazno odstopile svoje prostore za
izvedbo parlamenta.
Ob 12.30 so se vsi parlamentarci in parlamentarke preselili v veliko dvorano Centra
Nova, kjer so se jim pridružili gostje, njihovi šolski mentorji, ravnatelji, predstavniki
občin in različnih organizacij. Za lep glasbeni uvod v dogodek je poskrbela citrarka
Tanja Lončar. Ker imajo na Otroških parlamentih glavno besedo vedno mladi, so
tokrat ti po razpravah v skupinah izbrali 8 vrstnic, ki bodo zastopale Šaleško dolino
na 36. regijskem Otroškem parlamentu, predstavljale pa so tudi pobude in sklepe
svojih skupin. To so Gaja Kotnik (OŠ Livada), Tija Pesjak (OŠ Antona Aškerca),
Zarja Zamernik (OŠ Šalek), Manca Hrovat (OŠ Antona Aškerca), Iza Perše (OŠ
Gustava Šiliha), Brina Svitlica (OŠ Livada), Doroteja Gams (OŠ Gustava Šiliha) in
Ula Landekar (OŠ Antona Aškerca).
Plenarni del zasedanja je je spretno vodila vsestranska Tina Felicijan. Po vsaki
predstavitvi sklepov posamezne teme je znala k razpravi spodbuditi tako mlade
parlamentarce kot goste. Razprave so bile zelo spoštljive, pa vendarle povedne, saj
mladi pogosto razmišljajo drugače kot odrasli. Plenarni del zasedanja mladih
parlamentarcev je to dokazal tudi letos.
Dobri odnosi so temelj dobrega počutja v šoli
Mladi parlamentarci so imeli veliko idej, kako izboljšati šolski sistem, ki je za njih tako
vir stisk kot veselja. Poudarili so, da so odnosi in varno okolje temelj dobrega počutja
v šoli. Menili so, da v šolah primanjkuje e-učenja, želijo si bolj dinamično poučevanje,
tudi v učilnicah na prostem, več igrifikacije, pogovorov in eksperimentov. Menili so, da
bi zato potrebovali več ur usposabljanja učencev in tudi učiteljev. Želijo si več
projektnega, skupinskega dela, kjer bi se učili za znanje za življenje, ne le za ocene.
Ker tehnologija hitro napreduje, si želijo čim prej v redni pouk vnesti več ur
računalništva in tudi uporabe umetne inteligence. Zavedajo se, da je tehnologija, ki jo
uporabljajo v šolah, orodje. Lahko pa postane orožje, sploh, če tako učitelji kot učenci
niso dovolj usposobljeni. A brez tehnologije ne vidijo sodobnega učenja.
Parlamentarci so opozarjali tudi na diskriminacijo in medvrstniško nasilje, ki ga ni
malo. Opozorili so tudi na motenje pouka, ob tem pa zaznavajo tudi nemoč učiteljev
pri reševanju teh težav. Želijo si več empatije, razumevanja in ničelne tolerance do
diskriminacije, saj verjamejo, da brez dobrih odnosov ni kakovostnega učenja. Želijo
si, da bi na šolah vzpostavili spoštljive, boljše odnose med učitelji in učenci. Kot
tretjega v trikotniku odnosov so omenjali starše, ki bi jih morali bolj informirati o
dogajanju v šoli. Poudarili so, da jim e-asistent, takšen kot je sedaj, ni všeč. Želijo si,
da bi preko njega staršem sporočali tudi pohvale. Pred odločitvijo o nadaljevanju
šolanja si želijo več poklicnega usmerjanja, ne le za devetošolce, tudi za osmošolce,
da bodo imeli dovolj časa za poklicno odločitev. Predlagajo tudi več medvrstniškega
tutorstva, ne le, da boljši učenci pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo v svoji
generaciji, ampak tudi pomoč učencev višjih razredov učencem prve in druge triade.
Pri metodah učenja so poudarjali, da potrebujejo več učenja z razumevanjem snovi in
manj »piflanja«. Pri tem so menili, da se jim zdijo učni načrti prepodrobni in
prenatrpani. Zato se preveč učijo na pamet, snov pa zato tudi hitro pozabijo.
Predvsem pa so zato pogosto preobremenjeni. Želijo si vsebin, ki bodo uporabne za
življenje v prihodnosti, kot so osnove ekonomije in psihologije, več znanja o
tehnologiji in tehniki, gospodinjstvu, prvi pomoči, etiki in vrednotah ter razvoju
bontona v skupnosti, več poudarka na osnovah in temeljnih znanjih. Pri ocenjevanju
menijo, da bi moralo biti bolj pravično, ocenjevati bi se moral predvsem trud in
napredek posameznika, ne le prirojeni talenti. Želijo si več poudarka na znanju in
osebnem razvoju ter manjšo osredotočenost na ocene. Učenci so povedali tudi, da
velikokrat čutijo velik pritisk tako staršev kot učiteljev …
Ob koncu zasedanja so besedo dobili tudi gostje, ki so pohvalili mlade parlamentarce
in si zabeležili precej njihovih idej. Razprave so bile zelo zanimive za ravnatelje
osnovnih šol. Podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević je izpostavila, da so
lani prvič v Rdeči dvorani pripravili predstavitev poklicev za osnovnošolce, s tem pa
bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na njih se lahko seznanijo že osmošolci, ne le
devetošolci. Razmišljanje mladih je podprla tudi pri drugih temah. Z razpravami in
sklepi je bila zadovoljna tudi Petra Zega, ki na ZPMS vodi program Otroški
parlament. V upanju, da pobude in predlogi mladih parlamentarcev padejo na plodna
tla in da se bo tisto, kar se od željenega da, tudi uresničilo, se je parlament končal v
odličnem vzdušju. Regijski parlament pa MZPM Velenje pripravlja v petek, 13. marca,
v Vili Rožle. Predstavnicam Šaleške doline se bodo na njem pridružili tudi
predstavniki Spodnje in Zgornje Savinjske doline.
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje
