Slovenijo je med 26. in 29. marcem zajel močan veter z orkanskimi sunki, ki so lokalno presegali hitrost 100 km/h. Vetrolom je povzročil škodo na infrastrukturi, gozdovih in objektih, predvsem v severnem in severozahodnem delu države. Zahvaljujoč pravočasnemu rdečemu opozorilu, aktivaciji sistema SI-ALARM in hitri aktivaciji sil za zaščito, reševanje in pomoč, večjih nesreč med ljudmi ni bilo.
Intervencije v številkah
Sanacija se je začela takoj, ko so bile razmere dovolj varne. Pri tem so odlično sodelovale državne enote, strukture Civilne zaščite in gasilci.
V regijskih centrih za obveščanje (ReCO) so v teh štirih dneh zabeležili skupno 2.177 dogodkov, povezanih z močnim vetrom, na terenu pa je posredovalo 717 enot. Največjo obremenitev so ekipe beležile v petek, 27. marca, ko je bilo aktiviranih 337 enot za obvladovanje 1.145 dogodkov.
Najhuje je bilo prizadeto severno in severozahodno območje (Gorenjska, Koroška, del Štajerske in Primorske), kjer je veter podiral drevesa, odkrival strehe in povzročal izpade elektrike ter oviral promet. Skupno je bilo poškodovanih 1.123 objektov. Od tega je pomoč že prejelo 908 objektov, med njimi 394 enostanovanjskih stavb, 206 industrijskih objektov, 32 hlevov ter 28 drugih delov kmetijskih stavb, 50 stanovanj v večstanovanjskih stavbah ter 13 šol in vrtcev. Poteka še sanacija 215 objektov. Največ poškodb je tako bilo na enostanovanjskih stavbah, in sicer skupaj 603, sledijo industrijske stavbe in skladišča (216), pomemben delež predstavljajo tudi kmetijski objekti.
Poleg gasilskih enot in struktur Civilne zaščite so bile aktivirane tudi Državne enote za hitre intervencije (URSZR EHI). Pri tehničnem reševanju se je kot izjemno pomembna izkazala investicija v sodobno opremo in specialna vozila, katere del je Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) predala v uporabo občinam. Prav tako so bila specialna vozila napotena na teren iz Državnega logističnega centra Roje, in sicer:
- vozilo Unimog z dvigalom in košaro,
- vozila MAN s kontejnerjem za razsuti tovor in grabežem in
- vozila MAN z opremo za tehnično reševanje.
Nadzor iz zraka za večjo varnost
Za hitrejše določanje prioritet in oceno poškodovanosti terena je bila nepogrešljiva Državna enota brezpilotnih letalnikov (URSZR EHI). Operaterji dronov so izvajali podrobne preglede težko dostopnih terenov in poškodovanih ostrešij, kar je ekipam na tleh omogočilo varnejše in bolj usmerjeno delo.
Sanacija v manjšem obsegu še vedno poteka. Prebivalce pozivamo k previdnosti pri gibanju v gozdovih in na območjih, kjer je infrastruktura še vedno v fazi popravila.
Vir: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
