Petnajst let po tem, ko je SB Celje kot pionir robotske kirurgije v Sloveniji uspešno uvedla
robotsko asistirane urološke operacije, bolnišnica znova postavlja nove mejnike. Z
začetkom letošnjega leta je svoje zmogljivosti nadgradila z najsodobnejšim robotskim
sistemom da Vinci Xi, ki omogoča še natančnejše in varnejše posege na področju urologije,
abdominalne kirurgije ter ginekologije.
V letu 2023 je SB Celje dosegla mejnik 3.000 opravljenih robotsko asistiranih operacij prostate. V
SB Celje je kot prvi v državi s tovrstnimi operacijami maja 2010 začel specialist urologije in
predstojnik Urološkega oddelka, Sandi Poteko, dr. med.. Nabor se je z operacij prostate razširil
še na operacije na ledvicah, sečevodih, mehurju in nadledvični žlezi. Leta 2015 smo robotsko
asistirano kirurgijo začeli opravljati tudi na področju abdominalne kirurgije z operacijami raka
debelega črevesa in danke. Prvo takšno operacijo je opravil specialist splošne kirurgije in
predstojnik Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, prim. asist. mag. Igor Černi, dr.
med., s čimer je celjska bolnišnica postavila temelje za razvoj in postala pionirka robotske
kolorektalne kirurgije tako v Sloveniji kot na področju celotnega vzhodnega Balkana. Še več, z
novembrom 2024 sta tudi specialist ginekologije in porodništva in predstojnik Ginekološko-
porodniškega oddelka, mag. Jakob Koren, dr. med., ter specialist ginekologije in
porodništva, Goran Buser, dr. med. kot asistent mag. Korena uspešno opravila prvo robotsko
asistirano operacijo pri ginekološki pacientki, kar je bil izjemen dosežek za Ginekološko-porodniški
oddelek SB Celje, ki tako kot drugi v Republiki Sloveniji izvaja tovrstne posege.
SB Celje je leta 2010 kupila prvi robotski sistem, da Vinci S HD, ki ga je osem let kasneje
zamenjala z novejšim modelom, da Vinci Si. V začetku leta 2025 je pričel delovati model da Vinci
Xi, ki ga sestavljajo kirurška konzola, robotski stolp, stolp za prenos slike in inštrumenti. Operater s
posebnimi vodili na kirurški konzoli vodi gibanje in delovanje inštrumentov, ki so pritrjeni na
robotski stolp. Slika, ki jo vidi v kirurški konzoli, je tridimenzionalna in desetkrat povečana,
inštrumenti se lahko obračajo še bolj fleksibilno kot človeška roka, vgrajeni filter pa odpravi
tresenje rok in omogoči izredno natančno gibanje inštrumentov. Te tehnološke rešitve operaterju
omogočajo izredno natančno izpeljavo operacije. Dodatne inštrumente operater vstavi v trebušno
votlino skozi vodila, ki jih vbode vanjo v spodnjem delu trebuha na sredini ter levo in desno v bližini
medeničnih kosti. Rezi na koži so običajno dolgi med 1 in 2 cm, kar pomeni manj bolečin in hitrejše
okrevanje v primerjavi s klasično operacijo pri odprtem trebuhu.
Sandi Poteko je ob predstavitvi sistema poudaril, da »največ zdravimo najpogostejši rak pri
moških, tj. rak prostate, kjer je približno 1600 novih bolnikov na leto v Sloveniji, več kot polovica pa
je kandidatov za operativno zdravljenje. Nov aparat pomeni lažje delo, z njim boljša slika, boljša
gibljivost, boljše vodenje aparata, s tem lahko naredimo operativne posege še bolj natančne,
predvsem za težje operativne posege na mehurju in ledvici, prednosti pa ima tudi za abdominalno
kirurgijo«.
Ker so inštrumenti v telo uvedeni skozi nekaj majhnih vhodnih rezov, je takšen poseg za pacienta
manj invaziven. To za bolnika pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgotin, krajše bivanje
v bolnišnici, hitrejšo vrnitev k običajnim dnevnim aktivnostim ter boljše ali vsaj enake rezultate
zdravljenja, kot se dosegajo z drugimi operativnimi metodami. Robotsko asistirana kirurgija je
minimalno invazivna, zato je bolniku prijazna.
O izjemnem delu Urološkega oddelka je spregovoril tudi direktor SB Celje, dr. Dragan Kovačić,
dr. med.: »Že od nekdaj sem ponosen na Urološki oddelek, ker to delajo ljudje, ki jim ni žal
napora, da ne samo, da vodijo najbolj sodoben operativni program, ki obstaja na svetu, ampak ob
tem tudi požrtvovalno vodijo ambulantni program. Ne gre samo za poseg, temveč za celovito
obravnavo. To je taka medicina, ki si jo mi v Celju želimo – celovit pristop in skrb za pacienta od
odkritja bolezni pa vse do pozne, kvalitetne starosti.«.
