Leta 2025 je v Programu Svit, državnem programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, potekal že deveti presejalni krog.
Prvo leto devetega presejalnega kroga Programa Svit, leta 2025, so bile v presejanje vabljene generacije prebivalk in prebivalcev Slovenije, rojene med leti 1951 in 1975 (z liho letnico rojstva). V (tedanji) zdravstveni regiji (ZR) Celje je bilo tako vabljenih 48.811 oseb, v vsej Sloveniji pa 322.786. Vabilo v Program Svit je bilo leta 2025 v ZR Celje vročeno 48.628 osebam. Odzvalo se jih je 65,8 odstotka (32.017).
Odzivnost v Program Svit leta 2025 po posameznih občinah tedanje ZR Celje prikazuje zemljevid. V prilogah (glejte spodaj) pa prikazujemo tudi odzivnost po občinah ZR Celje ločeno po spolu (leta 2025) in trend odzivnosti v Program Svit v obdobju 2010–2025.
Izmed 32.017 oseb, ki so se v ZR Celje v program odzvale, jih je 2.347 (7,33 odstotkov) izpolnjevalo t. i. izključitvene kriterije, bodisi začasne ali trajne (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke, kronična vnetna črevesna bolezen), zato so bili iz nadaljnjih postopkov presejanja (začasno ali trajno) izključeni. Vzorce blata, primerne za analizo na prikrito krvavitev, je vrnilo 27.777 oseb in pri 1.578 (5,7 odstotkih) je bil test pozitiven. 94,2 odstotkov (1.486) izmed vseh pozitivih preiskovancev in preiskovank je opravilo kolonoskopijo, pri kateri so 30 odkrili raka debelega črevesa in danke, 312 pa predrakave spremembe.
Svit je Abrahamov zvesti spremljevalec
Prvo vabilo v Program Svit oseba prejme, ko dopolni 50 let. Zakaj ravno takrat? Podatki kažejo, da začne splošna ogroženost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, strmo naraščati prav po 50. letu starosti (še bolj pri moških kot pri ženskah), zato je zelo smiselno in priporočljivo, da takrat začnemo s testiranjem na prikrito krvavitev v blatu. V Sloveniji je program organiziran tako, da je oseba v primeru negativnega testa v presejanje vedno znova vabljena vsaki dve leti, vse do 74. leta starosti. Tako ima vsaki dve leti priložnost preveriti zdravje svojega črevesa.
Zakaj presejanje in kaj to pomeni?
Presejalni postopek si lahko v prispodobi predstavljamo kot ogromno sito za presejanje (od tukaj tudi ime), v katero zajamemo veliko množico ljudi, ki jih neka bolezen potencialno ogroža. S pomočjo sita iz te množice odberemo manjšo skupino ljudi, pri katerih je bolj verjetno, da bolezen res imajo. In samo te nato napotimo na dodatne preiskave ter, če se izkaže, da so dejansko bolni, na pravočasno in ustrezno zdravljene.
V Programu Svit presejamo s preprostim testom na prikrito krvavitev v blatu. Dva vzorca blata preiskovana oseba odvzame v zasebnosti svojega doma in ju odda na pošto. Le pozitivne osebe pa so napotene na kolonoskopijo, pri kateri se natančno pregleda celotno debelo črevo in danko in išče vzrok krvavitve. Kolonoskopija je pogosto tudi že metoda zdravljenje, saj lahko tako odkrite manjše bolezenske spremembe v mnogih primerih odstranijo že med samo preiskavo.
Kdaj je presejanje za neko bolezen upravičeno?
Da se za neko bolezen uvede organizirano presejanje, morajo biti izpolnjeni različni kriteriji. Eden izmed njih je, da bolezen predstavlja pomemben zdravstveni problem. In rak debelega črevesa in danke to je, saj je je eden izmed najpogostejših rakov pri nas. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije smo v času uvedbe Programa Svit (pred 17 leti) lahko pričakovali, da bo za to boleznijo do 75. leta starosti zbolel približno vsak 20. moški oziroma vsaka 40. ženska. Danes so te številke že malo drugačne, kajti podatki iz obdobja 2018–2022 kažejo, da lahko pričakujemo, da bo do svojega 75. leta starosti zaradi raka debelega črevesa ali danke zbolel okoli vsak 26. moški oziroma vsaka 43. ženska.
Značilnost raka debelega črevesa in danke je tudi, da običajno dolgo časa poteka prikrito in se ga obolela oseba ne zaveda. Obenem pa imamo na voljo test, ki omogoča njegovo zgodnje odkrivanje in na voljo je tudi učinkovito zdravljenje. To je v primeru zgodnjega odkritja bolezni bistveno lažje in uspešnejše kot pri napredovalih stopnjah. Z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb pa lahko nastanek raka debelega črevesa in danke celo preprečimo.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
