Humanitarni delavci – ljudje, ki (prostovoljno)
pomagajo ljudem; se po celem svetu soočajo z naraščajočim nasiljem. Varnost
civilistov pa bi morala biti ne glede na krizo vedno najpomembnejša. Humanitarne
delavce, vključno s prostovoljci, je treba zaščititi. Zaščititi je treba humanost.
Napadi na humanitarne delavce so v preteklih dveh letih dosegli na videz nemogočo
raven, njihovo število se celo povečuje. S tem pa se povečuje tudi število ne le ranjenih,
ampak celo smrtnih žrtev. Zgolj v letu 2025 je bilo ubitih že 18 članov IFRC-ja
(Mednarodne federacije nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca), od
tega je bilo 95 odstotkov ubitih lokalnih humanitarnih delavcev. To vključuje osem
reševalcev Palestinskega društva Rdečega polmeseca v najsmrtonosnejšem napadu
na delavce Rdečega križa/Rdečega polmeseca kjerkoli na svetu od leta 2017 ter napad
na sedež Palestinskega društva Rdečega polmeseca v Khan Younisu. Govorimo o
napadu na objekt, ki je jasno označen z emblemom Rdečega polmeseca in zaščiten v
skladu s splošno sprejetimi pravili mednarodnega humanitarnega prava.
Skoraj vsi nedavni incidenti so neposredna nasilna dejanja, kar predstavlja oster zasuk
od preteklosti, ko so bile smrti humanitarnih delavcev nenamerne in pogosto posledica
tega, da so se humanitarni delavci znašli na napačnem mestu ob napačnem času. Ta
naraščajoči trend neposrednih nasilnih dejanj nad prostovoljnimi delavci je preprosto
nesprejemljiv in se mora končati. Zaščititi je treba humanost.
Vendar ta statistika ne pove celotne zgodbe. Imamo tudi kolege, ki niso bili ubiti pri delu,
poklicnem ali prostovoljskem. Ubiti so bili pri vsakdanjih opravilih – sredi noči, ko so spali
doma z družinami, na poti v službo ali v svojih skupnostih. Vsi ti napadi so tragedija za
vse, za njihove družine in prijatelje, kolege in skupnost. Obenem neposredno vplivajo na
sposobnost nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca, da nudijo ključno
pomoč, ki rešuje življenja. Prav tako pa napadi poudarjajo še en mnogo globlji problem:
vse večje pomanjkanje spoštovanja pravil, namenjenih zaščiti civilistov v mnogih
današnjih krizah.
Kot del največje humanitarne mreže na svetu se pri Rdečem križu Slovenije pridružujemo
jasnemu sporočilu: nasilje nad humanitarnimi delavci se mora ustaviti. Javnost
pozivamo, naj s svojimi mrežami ozavešča, da humanitarni delavci niso tarče.
Humanitarnim delavcem mora biti omogočen varen in neoviran dostop med krizo, da
lahko podprejo ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Tega ne moremo storiti sami. Skupaj
moramo zaščititi človeštvo.
Številke:
- V letu 2025 je bilo med opravljanjem humanitarnega dela ubitih 18 prostovoljcev in
osebja nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca, mnogi drugi pa so se
soočili z različnimi oblikami napadov, poškodb, groženj in pridržanj. - V letu 2024 je bilo po vsem svetu ubitih 379 humanitarnih delavcev, od začetka leta
2025 je bilo ubitih že 266 humanitarnih delavcev. - Leta 2024 je med opravljanjem humanitarnega dela umrlo 32 prostovoljcev in osebja
nacionalnih društev Rdečega križa/Rdečega polmeseca – 29 jih je bilo ubitih v nasilnih
napadih, trije pa v nesrečah.
Zaščititi je treba humanost.
|ZVEZA ZDRUŽENJ
Mirje 19 | SI- 1000 Ljubljana | Slovenija
T: + 386 1 24 14 300 | F: + 386 1 24 14 344
TRR: SI56 0292 2001 9831 742
Matična številka.: 5147778
ID za DDV: SI62922475
rdeci.kriz@rks.si | www.rks.si
