Čeprav občine kot razlog za dvigovanje cen vrtcev navajajo plačno reformo, je treba opozoriti, da je bila občinam za ta namen ustrezno povišana povprečnina, in sicer za 6,4 odstotka. Z dvigom povprečnine je občinam zagotovljenih dovolj dodatnih sredstev, da se strošek plačne reforme, ki se bo v celoti uveljavila 1. januarja 2028, ne bo nujno prenesel na občane.
Skupna vrednost celotne plačne reforme je ocenjena na 1.342.700.000 evrov, pri čemer finančni učinek, ki vključuje izplačilo višjih plač zaposlenih, ne nastane takoj, temveč se višje plače izplačajo postopno v obdobju 2025–2028, kot je določeno v 101. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) (predvidenih je šest tranš). V letu 2025 bosta izplačani dve tranši (izplačilo februarja in novembra 2025). Skupna vrednost obeh tranš v letu 2025 je 368.200.000 evrov. Finančno breme plačne reforme nosijo država, lokalne skupnosti ter javni zavodi. Velja, da bo približno deset odstotkov stroška plačne reforme odpadlo na lokalne skupnosti. To pomeni, da bo strošek plačne reforme za lokalne skupnosti v letu 2025 okoli 36.820.000 evrov. Gre za znesek, ki velja za vseh 212 občin skupaj. Medtem pa bodo v letu 2025 občine iz naslova povprečnin prejele okoli 148 milijonov evrov več kot leta 2024.
V pristojnosti občin pa je ne le sprejemanje cen vrtcev, temveč ob sprejemanju cen tudi odločanje o dodatnih ugodnostih znižanega plačila staršev za vrtec. Občina dodatne ugodnosti staršem lahko prizna v skladu z lastno politiko in razpoložljivimi proračunskimi zmožnostmi, kar v praksi občine tudi udejanjajo praviloma za prvega otroka, vključenega v vrtec, medtem ko za drugega in nadaljnjega otroka iz družine, za katerega je plačnik namesto staršev državni proračun, znižanja ne priznavajo.
Vlada Republike Slovenije
