Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje sistematično spremljata porabo toplote v okviru sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V Mestni občini Velenje je od 246 večstanovanjskih objektov že 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, 9 odstotkov jih je celovito saniranih, 30 odstotkov pa jih je znižalo obračunsko moč. Za leto 2026 je napovedanih kar 47 novih sanacij, kar pomeni izrazit pospešek energetskih prenov. Najnovejši podatki potrjujejo, da so učinki energetskih sanacij in optimizacije ogrevalnih sistemov vse izrazitejši – tako pri porabi toplote kot pri stroških gospodinjstev.
Delovna skupina za analizo porabe toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, se je ponovno sestala in se seznanila z aktualnimi podatki.
Do konca leta 2025 je bilo na območju Mestne občine Velenje evidentiranih 246 večstanovanjskih objektov, od tega jih je že 109, kar 44 %, izvedlo vsaj enega izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, 22 objektov (9 %) pa celovito prenovo. 73 večstanovanjskih objektov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh, je že znižalo obračunsko moč in si zagotovilo nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 kaže, da je bila skupna količina toplote primerljiva z letom 2024, čeprav so bile povprečne zunanje temperature nižje. To pomeni, da prenove že vidno vplivajo na manjšo porabo.
Najbolj nazoren primer je objekt na Tomšičevi 39–41–43, kjer so izvedli vse ključne ukrepe energetske sanacije: toplotni ovoj, zamenjava stavbnega pohištva, optimizacija ogrevalnega sistema, hidravlično uravnoteženje ter znižanje obračunske moči. Podatki kažejo, da sanirani objekt porabi približno polovico toplote v primerjavi z nesaniranimi sosednjimi stavbami. Medtem ko nesanirani objekti dosegajo porabo nad 160 MWh letno, je poraba na celovito saniranem objektu okoli 84 MWh. Tudi v obdobjih hladnejših zim, ko se poraba na številnih objektih poveča, sanirane stavbe ohranjajo bistveno nižjo porabo na kvadratni meter. To potrjuje, da investicija v energetsko učinkovitost ni le kratkoročen ukrep, temveč predstavlja trajno nižji strošek za gospodinjstvo.
Podatki o stroških ogrevanja kažejo, da je večina gospodinjstev kljub nižjim temperaturam ohranila stroške na približno enaki ravni. V decembru 2025 je skoraj 93 odstotkov odjemalcev prejelo položnico za toploto v višini do 150 evrov, medtem ko je le 1,8 odstotka uporabnikov preseglo znesek 200 evrov.
Medtem ko je bilo v preteklosti letno saniranih od 4 do 8 objektov, so se številke v letu 2025 občutno povišale. Za leto 2026 upravniki napovedujejo kar 47 novih sanacij, kar nakazuje prelomno leto na področju energetskih prenov večstanovanjskih stavb.
Občina spodbuja energetske prenove tudi z različnimi finančnimi ukrepi. V okviru ukrepa TOP 01 za vgradnjo termostatskih ventilov je bilo v lanskem letu izdanih pozitivnih odločb za 112 gospodinjstev oziroma 479 ventilov v skupni vrednosti 18.754,07 evra. V okviru ukrepa TOP 02, ki predstavlja dodatno občinsko subvencijo ob že odobrenih sredstvih Eko sklada, je bilo podprtih 10 projektov (osem večstanovanjskih stavb in dve hiši), kar zajema 216 gospodinjstev v skupni vrednosti 102.096,26 evra. Skupna vrednost obeh ukrepov je znašala 120.850,33 evra. Ukrepe bomo zagotavljali tudi v prihodnje. V letu 2025 smo za toplotni dodatek namenili 62.123,07 evra. Žal ugotavljamo, da se poraba toplote pri prejemnikih dodatka ni zmanjšala, temveč se je v primerjavi z letom 2024 še povečala.
Pozitiven trend energetskih sanacij stavb je prav gotovo posledica večje ozaveščenosti stanovalcev, konkretnih primerov dobrih praks, aktivne podpore Podnebno-energetske pisarne, razpisov in spodbud občine ter Eko sklada. Lastniki se vse pogosteje odločajo za celovite ukrepe, saj razumejo, da energetska sanacija pomeni nižje stroške ogrevanja, višje bivalno udobje in večjo vrednost nepremičnine.
Pomembno vlogo pri ozaveščanju in podpori občanom ima Podnebno-energetska pisarna Velenje, ki je v letu 2025 zabeležila 246 obiskov in izvedla 97 terenskih ogledov objektov. Svetovanja so bila usmerjena predvsem v pridobivanje subvencij za energetske prenove, optimizacijo ogrevalnih sistemov, znižanje obračunske moči ter zmanjševanje stroškov energije.
V okviru evropskega projekta RENOV-AID občanom zagotavljamo celostno podporo pri načrtovanju in izvedbi energetskih prenov po modelu Vse na enem mestu.
Izjemno pomembno vlogo pri spodbujanju energetskih prenov imajo upravniki večstanovanjskih stavb. Z njimi organiziramo redna srečanja, na katerih jih seznanjamo z aktualnimi analizami porabe toplote ter načrtovanimi ukrepi. Tudi v prihodnje jih bomo aktivno vključevali in spodbujali, da med etažnimi lastniki krepijo zavedanje o pomenu energetskih obnov, saj te dokazano prinašajo konkretne prihranke pri porabi toplotne energije in znižujejo stroške ogrevanja.
Po analizi Agencije za energijo sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ostaja med cenovno najugodnejšimi v državi. Cena toplote za gospodinjske odjemalce je na dan 1. 1. 2026 znašala 125,49 EUR/MWh, kar je najnižja cena med primerjanimi slovenskimi sistemi (za primerjavo: Ljubljana 158,53 EUR/MWh, Maribor 179,85 EUR/MWh, Trbovlje 192,33 EUR/MWh).
Ni torej vprašanje, ali se energetska sanacija stavbe splača – pomembno je le, kdaj se zanjo odločimo.
Prijazen pozdrav
Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje
