V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov opozarjamo na škodljiv predlog Zakona o
urejanju trga dela, v katerem je več za podjetja, davkoplačevalce ter državni
proračun škodljivih členov.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili predlog
sprememb zakona o urejanju trga dela, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju.
Predlog sprememb zakona bo po besedah ministra za delo Luke Meseca izboljšal
socialno varnost brezposelnih, povečal delovno aktivnost starejših brezposelnih ter
preprečeval predčasno upokojevanje.
Z navedbami se ni mogoče strinjati. Še več, zakon je škodljiv in neustrezen z več vidikov.
Bistvene navajamo v nadaljevanju.
Manjša motivacija za delo, višji stroški za davkoplačevalce
Ministrstvo predlaga zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za
brezposelnost. Najnižji znesek bi znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa
bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80
odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti. V SBC opozarjamo, da bo
višje nadomestilo zmanjšalo motivacijo brezposelnih za prehod na trg dela, izjemno pa
bo povečalo stroške davkoplačevalcev, ki to nadomestilo s svojimi davki zagotavljajo.
Slovenska podjetja v tem trenutku zelo potrebujejo kader, 160.000 tujcev že dela v
državi. Ob tem se podjetnikom upravičeno poraja vprašanje, zakaj državni Zavod za
zaposlovanje ni pravočasno zaznal in reševal velikega pomanjkanja delavcev.
V letu 2025 primanjkuje kadrov v kar 110 poklicih – od učiteljev, medicinskih sester in
voznikov do negovalnega osebja v domovih upokojencev. Posledice so neposredne:
podjetja ne morejo izvesti naročil, prihaja do padca prihodkov, izpada prispevkov in
davkov za državo ter zmanjšanja domače potrošnje. Zavod za zaposlovanje je bil
ustanovljen ravno z namenom, da z aktivno politiko zaposlovanja, prekvalifikacijami,
spodbujanjem mobilnosti in sodelovanjem z delodajalci rešuje te izzive, nikakor pa ne
zato, da bi z visokimi nadomestili za brezposelnost dajal zavetje za delo sposobnim.
Državni Zavod za zaposlovanje po izkušnjah podjetnikov deluje počasi in birokratsko, in
to kljub velikemu in za davkoplačevalce dragemu aparatu s preko 800 zaposlenimi in 42
milijoni evrov letnega proračuna.
Dostopnost do kadrov bo slabša
V zvezi s predvidenimi spremembami na področju agencijskega posredovanja delavcev,
po katerem bi v Sloveniji delavce lahko posredovale agencije iz Evrope le v primeru, da
imajo v Sloveniji svojo podružnico, poudarjamo, da agencije posredujejo delodajalcem
delavce v fleksibilen kadrovski najem. Z dodatno zamejitvijo posredovanja, ki jo
predvideva zakon, bi poslabšali dostopnost in fleksibilnost ustreznih kadrov. Toliko bolj
zato, ker zakon predvideva dodatne zahteve za posredovanje delavcev in časovno
omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci pri istem uporabniku na največ 18
mesecev. Opozarjamo, da bo vse to vodilo v večjo rigidnost zaposlovanja, kar bo znižalo
konkurenčnost podjetij.
Poudariti želimo, da bi se morala vlada ukvarjati s ključnimi vprašanji, ki zadevajo
debirokratizacijo, zmanjšanje obremenitve plač in konkurenčnost slovenskega
gospodarstva. Tega cilja ne bomo dosegli s širjenjem pristojnosti državnih zavodov na
področjih, ki na trgu dobro delujejo, in z dodatnim obremenjevanjem slovenskih
davkoplačevalcev.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov
