SBC se zavzema za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, ki je nov steber socialne
varnosti, namenjen najranljivejšim skupinam prebivalstva, ki dnevno potrebujejo
oskrbo. Vendar pa ne moremo podpirati sistema, ki ignorira temeljne ekonomske
zakonitosti, socialno vzdržnost in načelo transparentnosti in je brez jasnih ciljev in
vizije glede na potrebe slovenskega gospodarstva, izvajalcev storitev dolgotrajne
oskrbe in državljanov.
Uvedba novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki poteka brez iskanja vzporednih
sistemskih rešitev na vseh področjih slovenske družbe, je vse prej kot reforma, ki bi jo
slovensko gospodarstvo sprejelo z navdušenjem. Vlada RS je z uvedbo novega
socialnega prispevka za dolgotrajno oskrbo posegla v ekonomsko svobodo
posameznikov in konkurenčnost podjetij, kar v času družbene in geopolitične
negotovosti dodatno slabi konkurenčni položaj Slovenije, hkrati pa poglablja socialno
ranljivost celotnega prebivalstva. A ob koncu bodo še vedno najbolj izključeni in prizadeti
ostali tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, in njihovi družinski člani, ki za izvedbo oskrbe
zapuščajo trg dela.
Dejstva:
- Nova socialna dajatev za sistem, ki komaj še deluje
SBC ne nasprotuje plačevanju vseh zakonskih obveznosti iz naslova socialnih zavarovanj.
A nov prispevek za dolgotrajno oskrbo se je s 1. julijem uvedel v sistem, ki že leta ni
funkcionalen in kot tak ne sledi ne potrebam državljanov ne potrebam izvajalcev storitev
dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji tudi po 20. letih še vedno nimamo vzpostavljene ustrezne
mreže storitev dolgotrajne oskrbe, zaskrbljujoče primanjkuje ustrezno usposobljenih
zdravstvenih in socialnih kadrov, nimamo ustrezno prilagojene infrastrukture za potrebe
oseb, ki potrebujejo oskrbo, ni informatizacije sistema dolgotrajne oskrbe in ni realne
časovnice, kdaj naj bi vse storitve dolgotrajne oskrbe zaživele.
Plačevanje novega prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem za storitve, ki so že danes
večini oseb potrebnih oskrbe nedosegljive, pomeni odmik od načela pravičnosti, ki je
temelj vsakega solidarnostnega sistema. To pa ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti ne
za zavarovance in ne za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. - Sistem dolgotrajne oskrbe ni informacijsko povezan
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, CSD-ji in drugi izvajalci niso pripravljeni na
izvajanje zakonskih obveznosti, saj se informacijski sistem pri nosilcu socialnega
zavarovanja šele vzpostavlja. To pomeni, da plačevanje prispevka od 1. 7. poteka v
povsem nepreglednem, nefunkcionalnem in digitalno nedelujočem sistemu. Zato
podjetniki zahtevamo zamik plačevanja prispevka do končne vzpostavitve informacijskega sistema - Dvojno financiranje brez odgovora
Storitve dolgotrajne oskrbe so se že doslej delno financirale iz zdravstvenih in invalidskih
prispevkov. Ker država ni podala nobene javne analize ali transparentnih pojasnil, kaj se
bo zgodilo s pobranimi sredstvi iz naslova plačevanja že obstoječih prispevkov in novega
prispevka za dolgotrajno oskrbo po 1. 7., menimo, da gre za nelegitimno podvajanje
plačevanja prispevkov, kar pa poglablja nezaupanje v celoten sistem socialnih
zavarovanj. - Poseben udarec za samozaposlene in poslovodstva
Dodatna 2-odstotna dajatev posebej prizadene samozaposlene, ki niso ustrezno
socialno zaščiteni in nosijo najvišje breme odgovornosti. Poleg tega višja prispevna
stopnja neupravičeno bremeni poslovodne osebe (56. člen). Zakaj zakonodajalec
obravnava te skupine finančno bolj obremenjujoče, ni pojasnjeno, kar vzbuja skrb, da
bodo ti podjetniki izstopili iz trga dela. Z vidika gospodarstva je to nesprejemljivo,
nedopustno in neodgovorno.
Zahteve SBC so zato naslednje:
- Takojšnja zamrznitev izvajanja zakona v delu, ki nalaga obveznost plačevanja
novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, dokler niso zagotovljeni (vsaj) minimalni
pogoji za implementacijo (razvoj storitev, tako formalnih kot neformalnih, rešitev
kadrovskih težav, vzpostavitev informacijskega sistema …).
- Jasnejša pojasnila glede podvajanja plačevanja dajatev v sistemu dolgotrajne
oskrbe.
- Vključitev gospodarstva v nadaljnje faze zakonodajnega procesa in
implementacije dolgotrajne oskrbe v slovenski družbi.
Za konec opozarjamo še, da je vlada zaradi poplav za 3 odstotne točke začasno dvignila
davek od dohodkov pravnih oseb in da ta denar še vedno ni porabljen za namen, za
katerega je bil zbran, na kar je prejšnji mesec opozoril tudi Fiskalni svet RS, zato so več
kot upravičeni pomisleki, da bi se podobno lahko zgodilo tudi z denarjem, zbranim s
prispevkom za dolgotrajno oskrbo.
PR SBC
