Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije je v okviru aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA v četrtek, 6. 11. 2025 med 10. in 13. uro v Restavraciji Gaj v Mozirju organizirala regijski dogodek za gospodarstvo SAŠA INVEST. Pri izvedbi dogodka, ki ga je obiskalo okoli 70 podjetnic in podjetnikov iz celotne SAŠA regije, je sodelovala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica.
Dogodek je moderirala televizijska urednica in voditeljica Marjana Grčman, z nagovori pa sta ga otvorila direktorica Razvojne agencije SAŠA, mag. Biljana Škarja in direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, Rok Plankelj.
Namen dogodka je bil predstaviti možnosti povratnih in nepovratnih sredstev, primerov dobrih praks podjetij, ki so projekte s pomočjo sofinanciranja že izvedla ter konkretnih pristopov za uvajanje trajnosti v poslovanje podjetij. Cilj pa spodbuditi nova projektna partnerstva ter izmenjavo idej za trajnostni razvoj.
Najprej je z motivacijskim govorom na vprašanje, zakaj vztrajati v premogovni regiji in iskati nove priložnosti, odgovarjala Sonja Šmuc, direktorica strateških projektov DEWEsoft d. o. o. Poudarila je pomen ustvarjanja v okolju, v katerem živimo, da imamo v njem možnosti, da združimo korenine z navdihom in v celoti izkoristimo potencial ter vlogo skupnosti, ki lahko pripomore, da nastanejo velike, uspešne zgodbe. Govorila je tudi o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in o pomenu zaposlenih pri uspehu podjetja.
Sledil je prvi panel, kjer so primere dobrih praks izvedenih projektov in krožnosti kot konkurenčne prednosti, delili Boris Kejžar, skrbnik ključnih kupcev, Lotrič Meroslovje d. o. o., Lucija Marovt, direktorica projektov in krožnih storitev, Circular Change, Eva Rihter, vodja trajnostnega razvoja, Rihter d. o. o., Tjaša Polc, koordinatorka SRIP MATPRO in direktorica GZS Zasavje ter Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d. o. o.
Janez Škrabec je predstavil, kako je pred leti trend trajnosti in zelenih tehnologij v lastnem razmišljanju sprejel kot priložnost, saj meni, da ima Slovenija izjemno prednost lepega in zelenega življenjskega okolja ter moramo prepoznati lastno konkurenčno prednost in se povezovati tudi s Kitajsko. Eva Rihter iz podjetja Rihter izpostavila pomen vključevanja idej zaposlenih v oblikovanje okoljske politike in grajenje vrednot slehernega deležnika, tudi podizvajalcev. Na trajnost ne gledajo samo kot na prihranke električne energije ali ločevanje odpadkov, temveč tudi z družbenega vidika kot zaposlovanje lokalnih ljudi, nudenje prakse in počitniškega dela študentom, povezovanje z lokalnimi podjetji in lokalno skupnostjo. Po njihovem menjuje trajnost tudi vzdržnost podjetja za naslednje generacije.
Drugi panel je bil namenjen predstavitvi možnosti povratnih in nepovratnih sredstev ter pomenu prijave na razpis. Sodelovali so Boris Kenda, Vodja prodajne ekipe za mala in srednja podjetja OTP Banka Celje, Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ARIS, Urška Ošljak, vodja razvoja, CresCo, Jelena Gečev Ravnikar, direktorica marketinga in odnosov z javnostjo, SID banka, Nina Dremelj, predsednica kluba Poslovni angeli Slovenije, Katja Bučan, Center za strateški razvoj GZS in Nataša Florjančič, vodja sektorja za sistem, načrtovanje in spremljanje, Direktorat za razvojna sredstva Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Tjaša Dobink, je napovedala nove razpise za raziskovalno in inovacijsko dejavnost za leto 2026 in izpostavila prihajajoči inovacijski vavčer za MSP. Nataša Florjančič z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je napovedala spremembe na področju skladov, poenostavitve razpisnih sistemov in združevanje povratnih in nepovratnih instrumentov. Katja Bučan je predstavil pobudo Made in Slovenia, predstavnika bank pa pomen individualnega pristopa strankam in zapolnjevanja vrzeli z novimi finančnimi produkti.
Jasno sporočilo udeležencev panela je bilo, da je potrebno načrtovati prihodnost podjetja in v projekte vpeljati skladnost s politikami in strategijami, ter jih pripraviti na zalogo in ne šele takrat, ko so razpisi za sredstva že objavljeni. Ključno je grajenje znanja s področja prijav na razpise in spremljanje trenov, politik in strategij tako na nacionalni kot tudi evropski ravni, saj mora podjetje kljub zunanji strokovni pomoči levji delež prijave in poročanja o izvajanju projekta opraviti samo.
Na panelu smo se dotaknili tudi vlaganja v podjetja s strani kluba Poslovnih angelov, ki je lahko ena izmed oblik pridobivanja sredstev za bliskovito rast podjetij. Predsednica kluba je povedala, da so najbolj perspektivna in angelom zanimiva področja tehnologije s področja hrane, biotehnologije, tehnologije medicine in zdravja in umetne inteligence.
Dogodek smo zaključili z mrežnim delom, kjer so se udeleženci s konkretnimi vprašanji lahko obrnili na paneliste, Kemijski inštitut, Fakulteto za tehnologije polimerov, Center za pravični prehod SAŠA in SPOT svetovanje Razvojne agencije SAŠA, SID banko ter druge predstavnike strokovnih storitev, ki lahko pripomorejo k uspešnim prijavam na razpise.
Udeleženci dogodka so bili navdušeni nad vsebino in predlagali ustanovitev baze podjetnikov, ki iščejo partnerstva.
Vir: Center za pravični prehod SAŠA
