DZ je s 66 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je vlada pripravila s ciljem možnosti razdelitve večjega deleža dobička zaposlenim kot zdaj ter povečanja motiviranosti in pripadnosti delavcev do podjetij. Z njim se hkrati poenostavlja davčna obravnava tovrstnih izplačil.
Lastniki podjetij bodo po zakonu lahko izplačali svojim zaposlenim 33 odstotkov dobička poslovnega leta. Doslej je bil ta delež določen pri 20 odstotkih. Povišal se bo tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.
Ob tem se bo uvedla takojšnja 100-odstotna davčna olajšava za razdeljene zneske, medtem ko je dosedanja ureditev v prvem letu omogočala znižanje osnove samo za 70 odstotkov, za 100 odstotkov pa šele po treh letih.
Na voljo tri možnosti nagrajevanja
Zakon določa tri sheme, preko katerih lahko podjetja nagradijo svoje zaposlene – denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Novo za delavce v vseh treh primerih bo, da bo za vse tri sheme veljala cedularna obdavčitev in se torej izplačilo ne bo štelo v osnovo za odmero dohodnine in ni obremenjeno s prispevki.
O enem od treh načinov delitve dobička se bodo dogovorili zaposleni in podjetje s pogodbo. Ta bo morala veljati za vse delavce in ne bo smela nikogar izključevati. Pri tem se obvezna registracija pogodbe o udeležbi pri dobičku odpravlja, podjetje jo bo moralo le predložiti gospodarskemu ministrstvu.
Stoodstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo lahko uveljavljali le v podjetjih, kjer bodo skrbeli za ustrezno rast plač.
Rešitve na voljo podjetjem z nadpovprečnimi plačami
Podjetje, ki bo želelo uveljavljati davčne ugodnosti po tem zakonu, bo moralo izplačevati plače, ki so višje od povprečne plače v zasebnem sektorju. Poleg tega bo moralo zagotavljati redno rast plač, in sicer v višini vsaj 70 odstotkov rasti povprečne plače v svoji panogi. Če bo izplačevalo plače v višini nad 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadoščala rast plač v višini inflacije. V prehodnem obdobju dveh let bo zadostovalo 50 odstotkov zahtevane stopnje rasti plač.
Novi zakon bo nadomestil veljavnega iz leta 2008, ki se po navedbah ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport kljub plemenitemu namenu ni izkazal kot najbolj privlačna oblika vključevanja zaposlenih v sheme deljenja dobička. V sheme delitve dobička je trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih.
Želijo si, da bi podjetja čim bolj izkoristila možnosti iz zakona
Poslanka Svobode Andreja Kert je po potrditvi novega zakona ocenila, da gre za velik uspeh. Slovenija lahko svoj gospodarski potencial po njenih besedah v celoti uresniči le, če so podjetja uspešna ter če uspešnim in rastočim podjetjem omogočimo, da del dobička delijo tudi z zaposlenimi.
“Delo in znanje zaposlenih sta temelj rasti, dobičkonosnosti podjetja kot tudi večje konkurenčnosti, zato je ključno, da se priznanje ne izraža le v besedah, ampak tudi v ustreznem nagrajevanju,” je prepričana. V Svobodi si zato želijo, da zakon zaživi v najširšem smislu.
“Ustvarili smo privlačne pogoje tako za podjetja, ki se odločajo za to, da del dobička razdelijo zaposlenim, kot tudi za ugodno in posebno davčno obravnavo takšnih prejemkov zaposlenih,” pa je v izjavi za medije v DZ dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.
Dodal je, da so vgradili potrebne varovalke, da se rast plač, ki je osnovna pravica in interes zaposlenih, ne bi prelivala v davčno ugodnejšo obravnavo dobička. Zakon po njegovem mnenju simbolno izenačuje pomen dela in kapitala pri ustvarjanju nove vrednosti. Želi si, da bi podjetja in delavci v prihodnje bistveno širše uporabili ta instrument, ki da je eno ključnih orodij za povečanje dodane vrednosti gospodarstva.
