V sodelovanju s Sindikatom Premogovnika Velenje in Sindikatom Termoelektrarne Šoštanj smo organizirali okroglo mizo Šaleška dolina na razpotju. V poglobljeni razpravi so sogovorniki razgrnili rezultate študij, ki smo jih v okviru Centra za pravični prehod SAŠA izvedli v letu 2024, s tem dogodkom pa smo tudi počastili 150-letnico premogovništva v Šaleški dolini.
Ena izmed temeljnih nalog Centra za pravični prehod SAŠA je izvedba študij v podporo procesom pravičnega prehoda. V lanskem letu so bile s pomočjo zunanjih izvajalcev izdelane tri:
Socialne in ekonomske posledice predčasnega zapiranja TEŠ in Premogovnika Velenje
• Raziskava stanja družbene zavesti prebivalcev SAŠA regije
• Anketa o motiviranosti za prekvalifikacije med zaposlenimi v PV in TEŠ
Gostje omizja so bili dr. Žan Oplotnik (Univerza v Mariboru, ekonomist in soavtor študije Socialne in ekonomske posledice predčasnega zapiranja TEŠ in PV), dr. Dan Podjed (ZRC SAZU, antropolog), dr. Jani Kozina (ZRC SAZU, kulturni geograf), Rok Jovan (Premogovnik Velenje, rudar) in Aleša Puklič (Šolski center Velenje, dijakinja). S pestrim naborom sogovornikov smo želeli soočiti tako pogled strokovnjakov »od zunaj« kot tudi slišati glas ljudi iz doline.
V razpravi so gostje poudarili pomen sodelovanja z ljudmi, oblikovanje politik in ukrepov z njimi in ne za njih, ustrezno komuniciranje (pravi kanali), upoštevanje dediščine in znanja v dolini ter vrednot, ki so se v rudarskih krajih razvile zaradi specifike težkega dela (solidarnost, zaupanje, spoštovanje, medsebojna pomoč, pripadnost).
Aleša Puklič je izrazila željo mladih, da v dolini ostanejo, vendar potrebujejo ustrezna delovna mesta in stanovanja. Delovanje mladinskih organizacij in infrastrukture za mlade je ustrezno, želijo pa si več informacij o pravičnem prehodu in procesih, predvsem v šolah.
Rok Jovan je izpostavil pomen domačega znanja in predlagal razvoj novih dejavnosti v dolini. Izrazil je pričakovanje, da bo za starejše kolege dobro poskrbljeno, mlajši pa bi lahko svoje kariere nadgradili s krepitvijo specialnih znanj v drugih sektorjih, kot sta gradnja tunelov in gradbeništvo. Rudarjem je potrebno omogočiti prekvalifikacije.
Izbira ustreznih razvojnih projektov, ki bodo predstavljali osnovo za nadaljnjo pot in v katerih se bodo ljudje videli, tako mlajše kot starejše generacije, je v procesu prehoda ključna, je izpostavil dr. Žan Oplotnik. Potrebno je urediti infrastrukturo, podjetja morajo tukaj prepoznati svojo priložnost, nujno pa je tudi poskrbeti za ljudi, da bodo ostali v regiji.
Dr. Dan Podjed je izpostavil načelo zmernosti kot vodilo pri razvoju, ki mora potekati po meri ljudi, ter pomen krepitve vrednot rudarskih mest, ki so svetilniki teh vrednot.
Dr. Jani Kozina je opozoril na bogato dediščino, predvsem tehniško znanje, ki ne sme biti zanemarjeno, temveč mora biti vključeno v načrte za prihodnost. Kot dober primer izhoda iz rudarjenja je izpostavil primer Idrije.
Vsi sogovorniki so bili glede prihodnosti SAŠA regije optimistični in jo vidijo kot perspektivno.
Regija je trenutno v pričakovanju sprejema dveh pomembnih zakonov, Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, ki naj bi predstavljala »varnostno mrežo« za uspešen in pravičen izhod iz premogovništva.
Center za pravični prehod SAŠA
