Finančna uprava RS (FURS) je v zadnjih dneh izdala več kot 1200 sklepov o izvršbi na dolžnike zaradi neplačanih prekrškov, pri čemer je denarna socialna pomoč postala predmet zasegov. To je posledica uveljavitve Šutarjevega zakona, ki širi pristojnosti izvršbe tudi na ta vir prihodkov.
Eni pravijo, da mora država imeti učinkovita orodja za izterjavo dolgov. Po tej logiki bi moral vsak dolžnik odgovarjati za svoje obveznosti, ne glede na to, od kod izhajajo njegova sredstva.
Denarna socialna pomoč je namenjena preživetju najranljivejših družin. Zaseg teh sredstev pomeni, da mnogi ne morejo pokriti osnovnih stroškov za življenja kot so položnice za elektriko, voda, hrana ali najemnina. To je razsulo socialne mreže, ki naj bi varovala ljudi pred revščino.
Smatram, da poseganje v pravico do socialne varnosti brez ustrezne obveščenosti in možnosti pritožbe predstavlja resno kršitev človekovih pravic.
Je to učinkovita poteza proti dolžnikom ali pa preveč krivično za tiste, ki so v stiski?
Bi morali socialni centri imeti večji vpliv pri odločitvah, kjer gre za osnovne socialne pravice?
6 Answers
Bomo videli kako se bo to pokazalo v praksi, mislim pa, da tisti, ki bi jim dejansko morali zaseč premozenje sedijo v parlamentu.
