Slovenci nikoli nismo bili narod kraljev, oblasti in odločanja. Bili smo narod DELAVCEV, KMETOV, RUDARJEV IN VOJAKOV. Narod, ki je VEDNO NOSIL, VEDNO GARAL IN VEDNO PLAČEVAL, ODLOČALI PA SO DRUGI. Vedno drugi.
Stoletja, vse do LETA 1918, smo živeli pod HABSBURŠKO (AVSTRO-OGRSKO) MONARHIJO. NISMO IMELI SVOJE DRŽAVE, NISMO IMELI POLITIČNE MOČI, NISMO IMELI PRAVICE ODLOČATI O DAVKIH, VOJSKI, JEZIKU IN ZEMLJI. Slovenski človek je bil PODLOŽNIK. Delal je za FEVDALCA, plačeval CESARJU in umiral V TUJIH VOJNAH ZA TUJE INTERESE. Mi smo KIMALI. Tako kot vedno.
Ko se je HLAPEC uprl, je bil ZLOMLJEN. Brez izjeme.
Leta 1573 je Matija Gubec vodil veliki kmečki upor. Zahtevali so PRAVICO, ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO IN KONEC IZKORIŠČANJA. Odgovor oblasti? MUČENJE IN JAVNA USMRTITEV. Sporočilo je bilo jasno: HLAPEC NAJ UTIHNE IN DELA.
In ta vzorec se kot prekletstvo vleče skozi našo kulturo. Martin Krpan je močan, sposoben, pametnejši od oblasti, a VREDEN SAMO TAKRAT, KO SLUŽI CESARJU. Ko opravi delo, gre nazaj na rob. SISTEM OSTANE. HLAPEC OSTANE. Hlapec Jernej je pošten, delaven, zvest. Išče PRAVICO, a jo išče PRI TISTIH, KI SO MU JO UKRADLI. Konča SAM, IZOBČEN IN BREZ PRAVICE.
TO NISO ZGODBE. TO JE NAŠ NARODNI PSIHOLOŠKI PROFIL. HLAPEC, KI DELA. UPORNIK, KI JE KAZNOVAN. MISLEČI ČLOVEK, KI JE ODSTRANJEN.
Po LETU 1945 se je zamenjala oblast, NE PA LOGIKA. PARTIJSKI SISTEM je obljubljal SVOBODO IN ENAKOST, v resnici pa ustvaril NOVO ELITO. PARTIJA JE ODLOČALA, KDO SME GOVORITI, KDO SME DELOVATI IN KDO SME ŽIVETI NORMALNO. Kdor je MISLIL S SVOJO GLAVO, JE BIL OZNAČEN, UTIŠAN ALI IZBRISAN. HLAPEC JE DOBIL DRUGO IME, VERIGA PA JE OSTALA.
Leta 1991 smo dobili SVOJO DRŽAVO. PRVIČ V ZGODOVINI. In danes? Danes smo HLAPCI BRUSLJA.
DANES O NAS PONOVNO ODLOČAJO TUJCI.
DANES ZAKONE, SMERNICE IN PRAVILA DOBIVAMO OD ZGORAJ.
DANES NAŠI POLITIKI NE ODLOČAJO – SAMO PREVAJAJO IN IZVAJAJO.
IN MI KIMAMO. TAKO KOT SMO KIMALI SKOZI CELO ZGODOVINO.
Nismo več hlapci DUNAJA.
NISMO VEČ HLAPCI PARTIJE.
SMO HLAPCI BRUSLJA.
HLAPCI TUJE BIROKRACIJE, TUJIH INTERESOV IN SISTEMA, KI NAS NE VPRAŠA NIČESAR.
VOLIMO – A NE ODLOČAMO.
PLAČUJEMO – A NE UPRAVLJAMO.
DELAMO – A NIMAMO GLASU.
IN NAJHUJE: KDOR DANES MISLI S SVOJO GLAVO, JE TAKOJ OZNAČEN. OZNAČEN KOT BUDALA, IDIOT, TEŽAK, EKSTREMIST, PROBLEMATIČEN. DISKREDITIRAN, ZASMEHOVAN IN POTISNJEN NA ROB. NATANKO TAKO, KOT SKOZI CELO NAŠO ZGODOVINO.
NAJVEČJA LAŽ NAŠEGA ČASA JE, DA SMO SVOBODNI.
RESNICA JE, DA SMO SAMO DOBRO VZGOJENI HLAPCI.
HLAPEC, KI VE, DA JE HLAPEC, IMA ŠE UPANJE.
HLAPEC, KI VERJAME, DA JE SVOBODEN, PA JE POPOLNOMA UPORABEN.
Dokler bomo rekli: “SAJ SE NE DA NIČ”, “TAKO PAČ JE”, “NAJ DRUGI ODLOČAJO”, BOMO OSTALI TO, KAR SMO BILI STOLETJA – NAROD, KI KIMA, MEDTEM KO DRUGI ODLOČAJO O NJEGOVI USODI.
Zgodovina nas ni zlomila.
ZLOMILO NAS BO TO, ČE BOMO ŠE NAPREJ TIHO.
SVOBODA SE NE PODARI. SVOBODA SE VZAME.
VPRAŠANJE PA JE SAMO ENO: ALI JE SLOVENSKI NAROD TO ŠE SPOSOBEN – ALI MU JE HLAPSTVO POSTALO PREVEČ UDOBNO?
Iztok Štih
4 Answers
Vsa zanesenost in ponos, ko smo junija1991 tudi uradno postali samostojni, je trajala le kratek čas. Imeli smo svojo državo, svojo vojsko, svoj denar…sami svoj gospodar. Pa ne za dolgo, je hitro bilo treba nastaviti hrbet in rit novemu gospodarju…. Sicer ne bi zdaj o tem ”kako bi bilo, če bi bilo”… tako pač zdaj je. Včasih smo bili molzna krava za Jugo, zdaj smo bruseljski hlapci na ”svojem”… Smrduhi so vse polastninili, razprodali, pol slovenskih gozdov Vatikanu šenkali.. zdaj bi se pa še po prsih tolkli…
