Javno proti zasebnemu: ali je prihodnost zdravstva v Sloveniji v nevarnosti?
V Sloveniji se že leta razpravlja o vlogi javnega in zasebnega zdravstva. Javni sistem zagotavlja dostopnost in solidarnost, a se spopada z dolgimi čakalnimi dobami, pomanjkanjem kadra in neučinkovitostjo. Zasebni ponudniki ponujajo hitrejše storitve, a pogosto za ceno višjih stroškov in potencialne neenakosti.
Kje so meje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem? Ali komercializacija ogroža temeljno načelo enakopravnega dostopa do zdravstvene oskrbe? Kako preprečiti, da bi zasebni interesi izčrpavali javni sistem?
8 Answers
Kadrovska stiska je že dolgo znana v zdravstvu: zdravniki in drugo zdravstveno osebje so preobremenjeni, pogosto delajo nadure, odgovornosti so velike. Če lokalne ustanove ne uspejo privabiti ali zadržati strokovnjakov, se to prej ali slej pokaže v zmanjšanju zmogljivosti. Trbovlje verjetno ni edini primer.
Ko javne storitve začnejo “škripati”, se mediji in javnost hitreje odzovejo, država mora pokazati reakcijo, kar včasih privede do igre prestavljanja krivde. Če dopustiš, da se urgence zapirajo zaradi kadrovske krize, to pomeni, da so pacienti odvisni od alternativ in privatnega sektorja.
