A kdo bral to novico?
https://velenje.com/skupnost/informacija-o-novostih-v-solskem-letu-2025-2026/
Z novim šolskim letom se v osnovne šole uvajajo spremembe – omejitev uporabe elektronskih naprav, strožja pravila reda, vzgojni opomini, ki veljajo celo leto, integracija vzgojnih načrtov v letne načrte …itd Na papirju vse skupaj zveni kot več reda in jasnejša pravila a se sprašujem ali je to res tisto kar otroci danes potrebujejo
Številne spremembe delujejo prestrogo premalo življenjsko in neprijazno do otrok Namesto da bi šola spodbujala ustvarjalnost digitalne veščine in kritično mišljenje se vse bolj zdi, da postaja prostor nadzora kaznovanja in birokratizacije
A ne bilo bolj smiselno da bi šola v ospredje postavila
digitalno pismenost – učenje varne in ustvarjalne rabe tehnologije umetne intellegence ne pa njenega izločanja
empatijo in podporo – krajše in bolj konstruktivne vzgojne ukrepe ki pomagajo otroku razumeti posledice ne pa ga dolgotrajno kaznovati
fleksibilnost in odprtost – več prostora za različne oblike učenja, sodelovanje z družinami ter individualne pristope
otrokom prijazno šolo – kjer se otrok počuti slišanega varnega in motiviranega
Poglejte anketo
Kaj mislite vi je prenova korak naprej ali nazaj? Je to šola prihodnosti?
9 Answers
Medtem ko osnovne šole po novem omejujejo uporabo osebnih elektronskih naprav, se v srednjih šolah in na fakultetah dogaja ravno nasprotno – tehnologija in umetna inteligenca se vključujeta v učni proces. Dijake in študente spodbujajo k kritični, odgovorni in ustvarjalni uporabi AI orodij, saj so te veščine del kompetenc, ki jih bodo potrebovali na trgu dela.
V gimnazijah in strokovnih šolah v Sloveniji so že potekali pilotni projekti uvajanja umetne inteligence, na primer za pomoč pri učenju programiranja, analizi besedil ali pri individualiziranem učenju tujih jezikov. Na univerzah po svetu in tudi pri nas se ChatGPT, Copilot in druga AI orodja uporabljajo kot pomoč pri pisanju seminarskih nalog, raziskovalnem delu, pri programiranju ter pri razvoju kritičnega mišljenja – študente učijo, kako preverjati informacije in presojati kakovost virov. Evropska komisija v dokumentih o prihodnosti izobraževanja izrecno poudarja, da je digitalna pismenost skupaj z umetno inteligenco ključna kompetenca prihodnosti, zato se priporoča integracija teh orodij v pouk. Tudi OECD opozarja, da bo do leta 2030 večina poklicev zahtevala digitalne in AI veščine, kar pomeni, da mora šola učence postopoma uvajati v varno in smiselno uporabo tehnologij.
Če primerjamo: osnovne šole gredo v smer prepovedi in odvzemanja, medtem ko srednje in visokošolske ustanove gredo v smer uporabe in razvijanja novih kompetenc. To ustvarja nevarno vrzel – učenci se v osnovni šoli učijo brez digitalnih orodij, nato pa jih v srednji in na faksu pričaka povsem drugačen, tehnološko usmerjen svet, za katerega niso pripravljeni.
