Ljubljana, 30. marec 2026 – Evropska komisija je 24. marca 2026 objavila predhodne podatke o smrtnih žrtvah na cestah v EU – te so v letu 2025 terjale 19.400 smrtnih žrtev oziroma v povprečju 43 na milijon prebivalcev. To predstavlja 3-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2024, kar pomeni, da je na evropskih cestah umrlo 580 ljudi manj. Glede na povečanje števila vozil in prevoženih kilometrov na cestah EU je to pomemben dosežek. Kljub temu predhodni podatki poudarjajo potrebo po nadaljnjih prizadevanjih na vseh ravneh, saj večina držav članic še ni na dobri poti za dosego cilja EU: do leta 2030 prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb. Zato je Evropska komisija predlagala strožja pravila za čezmejno kaznovanje prometnih prekrškov, posodobljene zahteve za vozniška dovoljenja in izboljšanje zakonodaje tehničnih pregledov za manj nevarnih vozil na cestah.
Slovenija je bila v letu 2025 s 44 žrtvami na milijon prebivalcev, kar je 37 % več kot leto poprej, nekoliko slabša od povprečja EU, ki znaša 43 mrtvih na milijon prebivalcev. Največje povečanje števila smrtnih žrtev smo zabeležili med motoristi, saj jih je umrlo dvakrat več kot leto prej. Največ nesreč so v Sloveniji povzročili mlajši vozniki med 25. in 34. letom, najpogostejši razlog za povzročitev nesreč s smrtnim izidom pa je bila neprilagojena hitrost. Naša prizadevanja na področju prometne varnosti prinašajo rezultate, a še ne tako dobrih, da bi lahko dosegli vizijo nič. V letu 2024, letu z najmanj smrtnimi žrtvami doslej, je bila Slovenija z 32 žrtvami na milijon prebivalcev na 8. mestu med državami EU (povprečje je bilo 45), v letu 2025 pa smo bili po poslabšanju stanja uvrščeni na 16. mesto. V. d. direktorice Agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol je izpostavila: »Kljub lanskim slabšim statistikam na področju prometne varnosti, ko se je število umrlih v prometnih nesrečah povzpelo na 92, kar pomeni 24 več kot v 2024, si bomo skupaj z ostalimi deležniki Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 še naprej prizadevali za ponovno vzpostavitev trenda zmanjševanja najhujših prometnih nesreč na poti k viziji nič.«
Napredek na področju varnosti cestnega prometa se med državami sicer močno razlikuje. Med letoma 2024 in 2025 so izjemno zmanjšanje smrtnih žrtev zabeležili v Estoniji (-38 %) in Grčiji (-22 %). Na podlagi podatkov EU so nekatere države (Belgija, Danska in Poljska) trenutno na dobri poti za dosego cilja 50-odstotnega zmanjšanja smrtnih žrtev do leta 2030.
Najvarnejše ceste sta imeli tudi v letu 2025 Švedska in Danska, z nizko stopnjo smrtnosti – 20 oziroma 23 smrti na milijon prebivalcev. Največ smrtnih žrtev pa terjajo bolgarske in romunske ceste.
Za vsako smrtno žrtev je ocenjenih približno pet hudo poškodovanih, kar pomeni, da v EU vsako leto približno 100.000 ljudi utrpi hude poškodbe v prometnih nesrečah.
Razpoložljivi podatki za leto 2024 kažejo, da so lokalne ceste še vedno najnevarnejše, saj se na njih zgodi 53 % vseh smrtnih prometnih nesreč, v primerjavi z 38 % v urbanih območjih in 8 % na avtocestah. Kar 70 % vseh smrtnih žrtev v mestih predstavljajo ranljivi udeleženci: pešci, kolesarji, uporabniki motornih dvokoles in naprav za mikromobilnost. Smrtne nesreče v urbanih območjih se večinoma zgodijo ob trkih z avtomobili in tovornjaki.
Med smrtnimi žrtvami v EU močno prevladujejo moški (77 %), žensk pa je 23 %. Zaskrbljujoč je tudi nesorazmerno velik delež mladih (18–24 let) in starejših (65+) med smrtnimi žrtvami, zlasti med pešci in kolesarji.
Po vrsti udeležencev v EU prevladujejo: vozniki in potniki v avtomobilih (44 %), motoristi in mopedisti (21 %), pešci (18 %), kolesarji (9 %) in vozniki naprav za mikromobilnost (npr. e-skiroji: 1 %, delež narašča).
Več v poročilu na povezavi
O viziji nič
EU si je leta 2018 zadala cilj 50-odstotnega zmanjšanja smrtnih žrtev in hudih poškodb do leta 2030, z dolgoročnim ciljem nič smrtnih žrtev do leta 2050 (»Vision Zero«). Evropska komisija je 13.2.2026 objavila poročilo o izvajanju okvira politike varnosti v cestnem prometu na polovici obdobja, ki potrjuje napredek, vendar opozarja, da trenutni tempo ni zadosten.
Varnost v cestnem prometu je skupna odgovornost EU in držav članic. Nacionalni in lokalni organi izvajajo večino ukrepov, EU pa prispeva s pravili za infrastrukturo, vozila, vozniška dovoljenja, čezmejno sodelovanje in financiranje projektov. Med novejšimi pobudami so posodobljena pravila za vozniška dovoljenja, boljši čezmejni nadzor in predlogi za izboljšanje tehnične brezhibnosti vozil.
Objavljeni podatki temeljijo na predhodnih ocenah za leto 2025, končni rezultati pa bodo objavljeni jeseni.
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
