Foto: Arhiv Premogovnika Velenje
Premogovnik Velenje je v okviru projekta Erasmus+ BIP Učenja o trajnosti, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v sodelovanju z univerzama IULM Milano in Leuphana University Lüneburg, gostil skupino študentov iz Italije, Nemčije in Slovenije. Goste, ki so Premogovnik obiskali v okviru strokovne ekskurzije, sta sprejela vodja Muzeja premogovništva Slovenije Tadeja Jegrišnik in svetovalec poslovodstva Aleš Logar, ki jim je predstavil delovanje Premogovnika Velenje, naša prizadevanja na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti ter izzive in priložnosti, s katerimi se podjetje sooča v procesu zelenega prehoda. Študentje so si v nadaljevanju ogledali še področje sanacije ugreznin ter zaradi posledic rudarjenja nekdaj degradirane površine, ki pa danes kažejo urejeno podobo, privlačno številnim obiskovalcem in turistom, saj se Velenjska plaža, ki je nastala ob Velenjskem jezeru, že osem let zapored ponaša z nazivom najboljše naravno kopališče v Sloveniji. Ogled je študentom omogočil neposreden vpogled v trajnostne prakse podjetja ter v postopke, s katerimi v Premogovniku Velenje prispevamo k obnovi okolja in odgovornemu rudarjenju.
Premogovnik Velenje že od leta 1875 pomembno zaznamuje slovenski energetski prostor in razvoj Šaleške doline. Skupaj s Termoelektrarno Šoštanj že desetletja zagotavljamo zanesljivo domačo proizvodnjo električne energije. V 150 letih delovanja smo v Premogovniku Velenje pridobili več kot 267 milijonov ton premoga. Ključen tehnološki preboj je bil dosežen v 80. letih prejšnjega stoletja z uvedbo mehaniziranih odkopov in sodobne opreme. Premogovnik danes deluje v globinah do 500 metrov in velja za referenčni primer podzemnega pridobivanja premoga v Zahodni Evropi. Posebno mesto ima Velenjska odkopna metoda, mednarodno zaščitena in priznana kot ena najbolj produktivnih metod za odkopavanje v debelih slojev premoga.
Pomemben del delovanja Premogovnika Velenje je družbena in okoljska odgovornost. Kljub obsežnim posledicam rudarjenja v preteklosti – porušenim objektom, preselitvam prebivalcev ter obremenitvam okolja – od konca 80. let potekajo sistematične sanacije in rekultivacije degradiranih površin. Te so bile financirane brez posebnih proračunskih sredstev in vključene v lastne stroške proizvodnje. Danes so številne, nekoč degradirane, površine preoblikovane v kakovosten prostor za kmetijstvo, industrijo, rekreacijo, turizem in druge prostočasne dejavnosti.
»V skladu z evropskimi in nacionalnimi cilji razogljičenja se v Premogovniku Velenje aktivno pripravljamo na prehod v nizkoogljično družbo,« je študentom povedal Aleš Logar. »Postopno opuščanje rabe premoga razumemo kot razvojno priložnost za ustvarjanje novih, sodobnih in zelenih delovnih mest. V teku so obsežni razvojno-raziskovalni projekti, ki med drugimi zajemajo uporabo porudarske infrastrukture za shranjevanje energije ter druge napredne energetske rešitve. Pomemben izziv in hkrati priložnost v neposredni bližini predstavlja tudi nujno prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja Velenje, pri katerem bo Premogovnik eden ključnih razvojnih partnerjev.«
Premogovnik Velenje svojo bogato industrijsko in kulturno dediščino nadgrajuje z jasno vizijo prihodnosti – prehoda iz »črnega v zeleno«, v korist zaposlenih, lokalne skupnosti in celotne družbe.
SREČNO!
Služba za odnose z javnostmi
