Foto: Jernej Sušec
RVA KNJIGA V SLOVENIJI, KI JE DOKONČANA S POMOČJO UMETNE INTELIGENCE
(Velenje, 5. 12. 2025)– Jubilejno leto Premogovnika Velenje je zaznamovano z najrazličnejšimi dogodki, s katerimi smo že počastili in še bomo visoko obletnico, 150 let obratovanja. 22. oktobra je naš interni radio obeležil 50 let delovanja. Sprva je bil zasnovan kot razglasna postaja, ki že od leta 1975 povezuje in obvešča zaposlene, informira o delu, varnosti in dogajanju v podjetju. Pomemben jubilej smo obeležili v sredo, 3. decembra 2025, v Muzeju premogovništva Slovenije, ko smo s pripravo posebne radijske oddaje z vabljeno publiko v živo predstavili knjigo Gustava Šiliha Zadruga v Žabji vasi. Delo, ki ga je pisatelj in pedagog Gustav Šilih začel snovati že pred mnogimi desetletji in je ostala nedokončana, smo v sodelovanju s Šilihovo vnukinjo Majno Šilih uspeli zaključiti s pomočjo umetne inteligence. Gre za prvo knjigo v Sloveniji, ki je bila napisana na ta način. Trenutno poteka tudi prevod v angleščino.
Osrednji del dogodka 50-letnice internega radia je bila predstavitev nedokončane knjige Gustava Šiliha Zadruga v Žabji vasi, ki smo jo uspeli dokončati s pomočjo umetne inteligence. Knjiga je z rudarstvom in s podjetjem povezana na prav poseben način – ne le, da jo je navdahnilo življenje rudarskih družin v Šaleški dolini, ampak jo kot izdajo Premogovnika Velenje posvečamo vsem generacijah rudarjev, ki so s svojim delom ustvarjali temelje razvoja našega kraja. Knjigo smo predstavili skozi pogovor z Majno Šilih, vnukinjo Gustava Šiliha, direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošerjem in prof. dr. Petrom Peerom s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Izjave sogovornikov:
Majna Šilih: “Zvezek, v katerem je napisan osnutek povesti Zadruga v Žabji vasi, je bil od nekdaj doma v predalu z njegovimi stvarmi, a sem te zapiske začela resneje prebirati šele kasneje. Ko si mlajši, se mi zdi, te manj zanima družinska zapuščina, ko pa odrasteš in začnejo ljudje odhajati, se zaveš, da s tem odhajajo tudi viri informacij. Zadnja leta sva s teto Alenko, hčerko Gustava Šiliha, ki je edina od njegov treh otrok še živa, velikokrat govorili o njem oziroma o zgodovini družine nasploh in ob tem tudi razpravljali o nedokončanem delu in njegovi želji, da se pokloni svojemu Velenju in premogovništvu na način, skozi katerega je najbolje znal, torej skozi pisano besedo, in da je škoda, da mu je za to zmanjkalo časa. Trenutno – tudi s pomočjo umetne inteligence – poteka tudi prevod povesti v angleščino.”
Dr. Janez Rošer: “Ob 150-letnici delovanja Premogovnika Velenje smo dobili priložnost, da se ozremo tako v bogato preteklost kot tudi v prihodnost, ki jo gradimo na novih temeljih. Mladinska povest Zadruga v Žabji vasi Gustava Šiliha je nastala prav v našem okolju in v njem našla svoj navdih. Šilih, ki je v rani mladosti živel v Velenju in se v svoj rojstni kraj rad vračal, je znal prisluhniti življenju preprostih ljudi ter ga vtkati v pripovedi o solidarnosti, delu in napredku. Njegovo delo je ostalo nedokončano, a v duhu sodelovanja in povezovanja, ki ga je sam tako močno poudarjal, smo ga s pomočjo sodobnih tehnologij – umetne inteligence – uspeli pripeljati do konca. Na ta način se preteklost in prihodnost srečata: rokopis izpred skoraj več kot stoletja in današnja digitalna orodja so skupaj oblikovala celoto, ki bo nagovorila nove generacije bralcev.«
Prof. dr. Peter Peer: »Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval pri tem simpatičnem projektu. Zanimalo me je, kaj se da narediti, tudi s koliko sredstvi, v koliko časa? Orodja sem poznal, nisem izgubljal časa s testiranjem. Poznal sem njihovo moč in omejitve. V našem primeru je recimo »haluciniranje modelov« celo voda na naš mlin. Preverjanje smiselnosti ustvarjenega in slogovne ustreznosti smo seveda prepustili strokovnjakom, lektorjem, z Ivom Stropnikom na čelu. Hiter pregled na spletu da slutiti, da je ta knjiga res prva takšna, vsaj v Sloveniji, hitro pa najdemo tudi članek o knjigah v svetu, generiranih s pomočjo umetne inteligence, kjer vidimo, da te obstajajo, da je kakovost raznolika, da jih ni ogromno, čeprav spisek zagotovo ni popoln. Ob izidu je bilo pravi užitek knjigo prejeti v roke, saj gre za lep izdelek in zanimivo zgodbo, sama produkcija vsebine pa je v duhu današnjega časa.«
Na dogodku smo nanizali nekaj pomembnejših dogodkov iz zgodovine Premogovnika Velenje in aktualna dogajanja. Med drugim smo izpostavili izdajo dveh priložnostnih poštnih znamk, posebnih žigov ter razglednic (t. i. maksimum kart), s katerima smo filatelistično obeležili 150-letnico Premogovnika. Prva znamka je izšla 11. aprila, na dan naše častitljive obletnice, ko smo odprli tudi razstavo premogovništva na poštnih znamkah. Druga priložnostna znamka pa je bila izdana ob godu sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, in tako simbolno zaokrožuje naše praznovanje.
Nanizali smo tudi najpomembnejše proizvodne mejnike skozi stoletje in pol delovanja. Leta 1894 smo prvič presegli zgodovinsko mejo 100.000 ton, leta 1955 smo kot ekipa prvič presegli 1 milijon ton premoga v enem letu. Od začetnih ton se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga. Z zlatimi črkami so se v našo zgodovino zapisali tudi izjemni tehnični in organizacijski dosežki, saj je bila rekordna dolžina odkopne fronte na odkopu Ge2/C leta 2010 kar 198,4 metra, leta 1983 pa smo izvedli največji obseg pripravskih del z izdelavo kar 22.871,5 metra pripravskih prog. Rekordna intenzivnost odkopavanja se kaže tudi v številu delovišč, saj je leta 1970 hkrati obratovalo največ — 27 stalno delujočih odkopov (41 v celotnem letu), v rekordnih letih 1981–1986, ko smo dosegali najvišje letne proizvodnje, pa je obratovalo po 18 odkopnih delovišč. 11. septembra 1997 smo presegli mejnik 33.000 ton nakopanega premoga v enem samem dnevu ter 10. februarja 2021 na odkopu Ge4/B dosegli zgodovinski rekord dnevnega napredka z dolžino 9,4 metra. Do danes smo iz osrčja šaleške kadunje odkopali že več kot 267 milijonov in 550 tisoč ton premoga.
Interni radio Premogovnika Velenje ni zgolj komunikacijsko orodje – je naš skupni spomin na izjemno preteklost Premogovnika in njegovih povezanih družb. Vseskozi je glas podjetja, ki v eter poleg glasbe prinaša novice, čestitke ter športne in kulturne utrinke, povezane z našo delovno sredino. V njem se prepletajo dosežki številnih generacij rudarjev, ki so s svojo predanostjo soustvarjali uspešno zgodbo našega podjetja. Veseli in ponosni smo, da so se povabilu na dogodek odzvali tudi nekdanji, zdaj že upokojeni ustvarjalci vsebin na internem radiu.
SREČNO!
Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje
