Znani so dobitniki in dobitnice državnih nagrad in priznanj na področju znanosti 2025
Na novinarski konferenci v centru Rog so bili danes razglašeni
dobitniki in dobitnice državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v
znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Letošnje prejemnike in prejemnice 15
nagrad in priznanj je nagovoril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in
inovacije, razkrila pa jih je prof. dr. Nataša Vaupotič, predsednica Odbora Republike
Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in
razvojni dejavnosti. Slavnostna podelitev nagrad in priznanj bo v nedeljo, 9. novembra,
ob 20. uri v Cankarjevem domu — na predvečer novega državnega praznika dneva znanosti, ki
ga bomo letos praznovali prvič. Slovenski dan znanosti sovpada z Unescovim svetovnim
dnevom znanosti za mir in razvoj.
Za leto 2025 je podeljenih 15 nagrad in priznanj, in sicer: šest Zoisovih priznanj za
pomembne dosežke, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, dve Zoisovi nagradi za
življenjsko delo, Puhova nagrada za življenjsko delo, Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prejme prof. dr. Uroš Seljak, Univerza
Kalifornije, Berkeley in Nacionalni laboratorij Lawrence Berkeley, za prispevek k
prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, Inštitut za
mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za življenjsko delo
na področju medicinske virologije.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme prof. dr. Tomaž Pisanski, Univerza na
Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštitut
Andrej Marušič ter Inštitut za matematiko fiziko in mehaniko, za življenjsko delo na področju
diskretne matematike.
Prof. dr. Andrej Rahten, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Zgodovinski
inštitut Milka Kosa, prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju preučevanja
slovenske politične zgodovine.
Izr. prof. dr. Matjaž Humar, Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
matematiko in fiziko, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – NANOCENTER,
prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske
in kvantne svetlobe.
Prof. dr. Kristina Gruden, Nacionalni inštitut za biologijo, prejme Zoisovo nagrado za
vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.
Prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
kemijo in kemijsko tehnologijo, prejmeta Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju
kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva.
Doc. dr. Luka Vidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, prejme
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature
in kulture med 16. in 19. stoletjem.
Dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije, prejme Zoisovo priznanje za pomembne
dosežke na področju biologije dreves.
Prof. dr. Urban Bren, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo;
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije; Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, prejme Zoisovo priznanje za pomembne
dosežke na področju biomolekularnih simulacij.
Izr. prof. dr. Marko Jošt, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, prejme Zoisovo
priznanje za pomembne dosežke na področju fotovoltaike.
Prof. dr. Andrej Zorko, Institut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
matematiko in fiziko, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju
kvantnih materialov.
Prof. dr. Miroslav Verbič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Inštitut za ekonomska
raziskovanja, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja
finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Prof. dr. Franc Vrečer, KRKA, d. d., Novo mesto in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
farmacijo, prejme Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju razvoja farmacevtskih
izdelkov in tehnoloških procesov v industriji.
Dr. Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, prof. dr. Marko Kreft, doc. dr.
Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras in akad. prof. dr. Robert Zorec prejmejo Puhovo
nagrado za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije
za zdravljenje raka prostate.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je čestital letošnjim
prejemnicam in prejemnikom ter se jim zahvalil za njihovo delo v dobrobit celotne družbe.
Ob tem je izpostavil nov Zakon o visokem šolstvu (ZViS) ter novelo Zakona o
znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID): »Novi ZViS prinaša postopen dvig
sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, novela ZZrID za
znanost, raziskave in inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda. Prav tako poteka
izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. Vse te
investicije in povečanje sredstev so mogoči in smiselni, ker vemo, da imamo odlične
znanstvenice in znanstvenike, inovatorke in inovatorje. To so ljudje, ki finančna sredstva in
infrastrukturo pretvarjate v znanje, razvoj, vrhunske dosežke, prebojne ideje ter poleg tega
še izobražujejo mlade.«
O nagradah in priznanjih
Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti
Republike Slovenije so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Republiki Sloveniji za izjemne
dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter
inovacij. Podeljuje jih Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne
dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje Vlada Republike
Slovenije izmed uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev. Kandidatke in kandidate za članice
in člane Odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in
visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezne raziskovalke
oz. raziskovalci.
Zoisove in Puhove nagrade izkazujejo in izpostavljajo izjemen prispevek prejemnic in
prejemnikov k razvoju znanosti in inovacij. Dosežki so vzor in motivacija za mlade, naslednje
generacije raziskovalk in raziskovalcev. S podeljevanjem teh nagrad Republika Slovenija
javno priznava pomen znanosti za družbo ter spodbuja k znanstvenemu raziskovanju in
inovacijam.
Zoisove nagrade in priznanja ter priznanje ambasadorka oz. ambasador znanosti RS se
podeljujejo od leta 1998, Puhova priznanja od leta 2005, Puhove nagrade pa od leta 2017.
Vir: Komunikacijska agencija IPPR / Agencija IPPR
