Javno proti zasebnemu: ali je prihodnost zdravstva v Sloveniji v nevarnosti?
V Sloveniji se že leta razpravlja o vlogi javnega in zasebnega zdravstva. Javni sistem zagotavlja dostopnost in solidarnost, a se spopada z dolgimi čakalnimi dobami, pomanjkanjem kadra in neučinkovitostjo. Zasebni ponudniki ponujajo hitrejše storitve, a pogosto za ceno višjih stroškov in potencialne neenakosti.
Kje so meje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem? Ali komercializacija ogroža temeljno načelo enakopravnega dostopa do zdravstvene oskrbe? Kako preprečiti, da bi zasebni interesi izčrpavali javni sistem?
8 Answers
res je zanimivo kako so komunisti še zmeraj proti zasebnemu zdravstvu ki da izkorišča narod -torej floskule iz propadle SFRJ Ne vedo pa pojasnit enostavne formule po kateri zavarovalnica ZZZS plača po enaki ceni storitve v javnem in privat zdravstvu in je pri tem javno zdravstvo v izgubi -privat pa ima še dobiček in boljše plače Organizacija dela ,tržno obnašanje itd) Ali drugače -će se sprehodiš po npr javnem ZD ali v privat ambulanti vidiš stroške že v avli (telefonisti pri avtomatskih centralah ,ćistilke ,informatorji,varnostniki itd itd -do nekih tećajev za zdolgočasene penzionerje ( pravilne prehrane psiho testi ,do celo štrikanja )
Ni čudno, da bo javno zdravstvo crknilo, saj se znotraj tega segmenta denar pere, da se kar kadi. Uporabniki javnega zdravstva sicer tega ne vidimo, vendar ZZZS za usluge plačuje astronomske zneske, ji pa je mimogrede naš denar in že vnaprej plačan…
Potem so tu še zakonsko določeni posredniki, ki pri naročilih opreme poberejo večino denarja. Primer : Za ceno par javnih operacijskih miz bi zasebnik zgradil celo mini bolnišnico z vso opremo vred…
Na tak nčin bi tudi zasebno zdravstvo crknilo v enem tednu, neglede na barvi oblasti…
Zapirajo Urgentni center v Trbovljah. Bolnišnica govori o “kadrovskih težavah”, odhodih sodelavcev, nesodelovanju ZD. To so resne trditve. A vprašanje je: ali so bili ti problemi sproti dokumentirani (npr. korespondenca, interni zapisi, opozorila, alternative)? Lahko gre tudi deloma za strateški pritisk pač izpostavljanje hude situacije, da bi se dosegla reakcija države ali lokalnih oblasti.
Če bi urgentni center v Trbovljah res zaprl vrata, bi to verjetno dodatno obremenilo urgentne centre v sosednjih bolnišnicah (Celje, Ljubljana) in lahko povzročilo zamude v nujni oskrbi za ljudi v Zasavju. Kar bi bil problem vseh nas.
Kadrovska stiska je že dolgo znana v zdravstvu: zdravniki in drugo zdravstveno osebje so preobremenjeni, pogosto delajo nadure, odgovornosti so velike. Če lokalne ustanove ne uspejo privabiti ali zadržati strokovnjakov, se to prej ali slej pokaže v zmanjšanju zmogljivosti. Trbovlje verjetno ni edini primer.
Ko javne storitve začnejo “škripati”, se mediji in javnost hitreje odzovejo, država mora pokazati reakcijo, kar včasih privede do igre prestavljanja krivde. Če dopustiš, da se urgence zapirajo zaradi kadrovske krize, to pomeni, da so pacienti odvisni od alternativ in privatnega sektorja.
Evo še to – Splošna bolnišnica Slovenj Gradec se sooča z resnimi kadrovskimi težavami, posebej na internem oddelku in v enoti za hitre preglede. V zadnjih 5 letih so izgubili 19 zdravnikov, odhajajo izkušeni specialisti, predstojnik oddelka je odstopil. Direktor pravi, da urgence ne bodo zaprli, a stanje je grozovito, grozi celo zaprtje internega oddelka.
Tu je povezava, kaj se dogaja
https://www.facebook.com/zdravstvenidelavcislovenija
Pa kaj mislite, da ni nič narobe?
Krivi so zdravniki sami, so kasta, ki gleda samo na svojo rit. Ok da nebo pomote ne vsi, to so predvsem razni primari in direktorji, ki jim paše, da so kadrovsko podhranjeni in posledično potem lahko izsiljujejo in seveda ne pozabite na razne provizije, ki jih dobijo kar koli se že nabavi v zdravstvu!
