foto: https://www.sostanj.si/
V Šoštanju so danes podpisali pogodbo za izgradnjo novih sončnih elektrarn na športni dvorani osnovne šole, glasbeni šoli, zdravstvenem domu in Pilon centru
Na papirju gre za lep korak naprej: skoraj 1 megavat lastnih zmogljivosti naj bi letno zagotovil okrog 700 MWh elektrike, kar predstavlja približno 70 % porabe vseh javnih objektov in več kot 70.000 evrov prihrankov. Župan in občinski uradniki to razglašajo kot “investicijo v prihodnost, zeleni prehod in energetsko varnost”. https://www.sostanj.si/objava/1165261
Nova investicija – skoraj 1 MW sončne energije
Toda v mestu, ki še vedno diha s premogovnikom in Termoelektrarno Šoštanj, se ob takšnih številkah postavlja nekaj neudobnih vprašanj. Skoraj megavat moči je kaplja v morje, če jo primerjamo z emisijami premogovne elektrarne, ki še vedno določa podnebni odtis regije. Ali so te sončne strehe res prelomnica ali zgolj všečen PR, medtem ko se razprave o zapiranju premogovnika vlečejo v nedogled?
Vprašanja javnosti o lokacijah in vzdrževanju
Kritiki opozarjajo tudi na pomanjkanje javne razprave o lokacijah in vplivih gradnje. Bodo nove elektrarne umeščene tako, da ne posegajo v kakovost bivanja in kulturno podobo kraja? Bo občina poskrbela za dolgoročno vzdrževanje ali bo projekt po nekaj letih obtičal v sivini nedelujočih panelov?
Pravična preobrazba: ključ do resničnega zelenega prehoda
Sončna energija je nedvomno del rešitve, a v Šoštanju se bo moral zeleni prehod meriti predvsem s sposobnostjo zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in z resnimi načrti za pravično preobrazbo regije. Dokler tega ne bo, bodo tudi najbolj bleščeči paneli le simbolični obliž na ranah, ki jih je pustila desetletja dolga raba premoga
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/70/energija-iz-obnovljivih-virov
VELENJE.com

