Finančna uprava RS (FURS) je v zadnjih dneh izdala več kot 1200 sklepov o izvršbi na dolžnike zaradi neplačanih prekrškov, pri čemer je denarna socialna pomoč postala predmet zasegov. To je posledica uveljavitve Šutarjevega zakona, ki širi pristojnosti izvršbe tudi na ta vir prihodkov.
Eni pravijo, da mora država imeti učinkovita orodja za izterjavo dolgov. Po tej logiki bi moral vsak dolžnik odgovarjati za svoje obveznosti, ne glede na to, od kod izhajajo njegova sredstva.
Denarna socialna pomoč je namenjena preživetju najranljivejših družin. Zaseg teh sredstev pomeni, da mnogi ne morejo pokriti osnovnih stroškov za življenja kot so položnice za elektriko, voda, hrana ali najemnina. To je razsulo socialne mreže, ki naj bi varovala ljudi pred revščino.
Smatram, da poseganje v pravico do socialne varnosti brez ustrezne obveščenosti in možnosti pritožbe predstavlja resno kršitev človekovih pravic.
Je to učinkovita poteza proti dolžnikom ali pa preveč krivično za tiste, ki so v stiski?
Bi morali socialni centri imeti večji vpliv pri odločitvah, kjer gre za osnovne socialne pravice?
6 Answers
Aha potem takem lahko takšni ubožčki počnejo kar jim je milo in drago za njih pa ne odgovarjajo in niso dolžni tega finančno poravnat. Več kot polovica mesečnega izplačila vseh teh DSP je namenjeno lenuhom, ki se vsaj v Velenje po cele dneve opijajo po beznicah in se nam režijo, ki pošteno hodimo na dnino za preživetje svojim bogatim gospodarjem. Dokler bo država s tem DSP podpirala vse po dolgem in počez in ne samo tiste, ki so tega zares potrebni se bo barabija in lenuharija še naprej bohotila v vsem sijaju sociale in človekovih pravic z blagoslovom demokracije. Ma maršššš.
