50 Answers
Nihče pri zdravem razumu ne zanika preteklost. Zakaj bi, saj na njo ne more vplivati niti jo spreminjati. Vendar ta preteklost mora biti resnična, ne namišljena. In tudi ne sme biti sedanjost, ker potem ni preteklost. Ali drugače: ko se preteklost dojema kot sedanjost ne more biti preteklost. Nam se na žalost dogaja, da je preteklost že zdavnaj prekoračila mejo, ko je postala dogma. V dogmo nekateri verjamejo, drugi pa ne.
Napoleonov spomenik, vzporedno tudi ilirski steber ali Spomenik francoski Iliriji, je spomenik Ilirskim provincam, ki je bil postavljen ob 120. obletnici njihove ustanovitve. Ilirske province (1909-1816) so pomembno prispevale k narodnemu prebujenju Slovencev. Francoski okupatorji so slovenski jezik prepoznali za enakovrednega, kar je bilo velikega pomena za narodno zavest Slovencev, šolanje v slovenskem jeziku, reforme v sodstvu in upravi ter idejo enakosti vseh državljanov pred zakonom. Bili so okupatorji, nikakor pa ne diktatorji. Spomenik ni postavljen takrat, ampak 120 let potem. Tako, da tega spomenika v Križankah ne moremo primerjati s Titovim spomenikom v Velenju.
Trditev, da se je potrebno zavedati, da brez Titove Jugoslavije ne bi bilo Velenja v današnji obliki preprosto ne drži. Lahko bi bilo boljše, lahko slabše, lahko enako kot je današnja oblika. Nihče tega ne more vedeti.
Sam verjamem v avtentične pisane vire iz tistega časa, pričevanja generacije pred mano in tudi sam sem nekaj tega doživel. Drži, da je Velenje v današnji obliki zgrajeno v Titovi Jugoslaviji. In to je vse, za kar lahko rečemo, da drži. Proti današnji obliki je bila partija na vseh nivojih, od občinske, republiške in jugoslovanske. Zato, ker je bilo v nasprotju s komunistično ideologijo. O tem lahko preberete partijske referate iz tistega časa. Vsaj tiste, ki so bili sprejeti in postali uradna ideologija. Tito ni bil za niti proti. Kaj je tako stališče pomenilo za izgradnjo Velenja v današnji obliki? Titov »za« se je odrazil v konceptu, njegov »ne« pa v izgradnji.
Koncept Velenja v današnji obliki je koncept Nestla Žganka. Bila je to borba z vsemi političnimi strukturami v Velenju, Sloveniji in Jugoslaviji. Nestl Žgank verjetno ne bi uspel, če mu ne bi hrbet kril Leskovšek Luka. Tudi Titovo stališče bi bilo verjetno drugačno. Bilo bi proti in ne oportunistično.
Velenje v današnji obliki je zgrajeno s samoprispevki občanov in udarniškem delu taistih občanov. Torej zraslo je ob premogu. To je gola resnica, vse drugo so nima realne podlage. Slovenija niti Jugoslavija nista prispevala niti dinarja.
Drugi koncept, ki je imel partijsko podporo na vseh ravneh je bilo barakarsko naselje. O tem so na razpolago pisani viri.
Drži, da zgodovina ni črno bela in da za njo ne velja le ena razlaga. Ampak zakaj se potem posiljuje zgolj bela zgodovina in zgolj ena razlaga? Ne drži, da večina kipa ne vidi kot simbol totalitarizma, ampak kot simbol razvoja doline. To so osebna mnenja. Občani se o tem niso izrekali, da bi se ugotovila večina in kako ta večina gleda na spomenik, zlasti v luči razvoja doline.
Ostro sem proti, da bi se postavilo poleg spomenika neko obeležje, kjer bi bili opisani tako pozitivni kot negativni vidiki Titovega režima. Pustimo Titov režim v preteklost, poskrbimo za sedanjost in prihodnost. Civilizirano in z razumom. Titov režim je bil totalitarni, o tem ni dvoma, saj je bilo v Ustavi tega režima zapisano, tako slovenski kot jugoslovanski, da je državna ureditev diktatura. Diktatura je totalitarizem. V nobeni glavi z zdravim razumom ne more biti drugače.
Spomeniki in obeležja so objekti. Šlo je za poškodovanje objekta, tujega objekta in ne lastnega. Torej, povzročena je škoda na tujem objektu. Titov spomenik ni kulturna dediščina. O tem ne poznam nobenega pravnega akta. Zakaj do njega ne prišlo? Zato, ker je za tak akt v demokraciji potreben družbeni konsenz. V konkretnem primeru ni šlo za skrunitev kulturne dediščine. Zapisati, da je za kulturno dediščino potreben družbeni konsenz, a ve se, da ga ni, in ne posameznikovo mnenje ter hkrati trditi, da gre za kulturno dediščino je neresno oziroma zmedeno.
Kaj bo na sodišču, ne vem. Zagotovo pa vem, da bo odgovarjal za poškodovanje tujega objekta. Za kaj več od tega ni pravne podlage. Zakaj velenjski komunisti niso poskrbeli, da bi bil spomenik vsaj kulturna dediščina lokalnega pomena, je treba vprašati njih. Lahko pa si zgolj mislim, zakaj niso za to poskrbeli sklepajoč iz njihovega odnosa v času osamosvajanja in danes, ko so na poškodovan spomenik povesili plastično vrečo.
