40 Answers
Neposredno pred osamosvojitvijo, med osamosvojitvijo in par let po njej, spomenik na trgu ni imel vpliva na velenjčane. Niti jih je povezoval niti delil. Komaj, da ga je kdo opažal. Bil je zanemarjen, vključno z otokom, kjer stoji. Ponovno čaščenje se je začelo po volitvah konec leta 92, ko je LDS premočno zmagal in ZKS postala pomemben partner.
V času pred temi volitvami je takratni Izvršni svet občine pripravljal ureditveni načrt centralnih predelov mesta. Cilj je bil, da se na novo uredi center mesta. Da se posodobi in prilagodi spremembam v družbi. Nastajal je počasi ravno zaradi tega, da se spremembe odrazijo tudi v prostoru. Zato za Titov spomenik in ostala obeležja komunistične revolucije, na kateri je slonel prejšnji režim niso mogla biti vključena v centralne predele mesta. Za njih se načrtovala prestavitev v za to namenjen prostor, ki bi postal prostor zgodovinskega spomina.
Zakaj je nastajal počasi? Zato, ker so bili urbanisti prestrašeni in je moral minevati čas, da se tega strahu otresejo. Na drugi strani pa je bil hud pritisk malega števila delegatov skupščine, vendar zelo glasnih in arogantnih, da se ureditveni načrt takoj pošlje skupščini v sprejem. Izvršni svet tem pritiskom ni podlegel in do svojega odstopa konec leta 92 zaradi groženj, ne samo verbalnih, ampak tudi fizičnih, skupščini ni predložil ureditvenega načrta, ker ni v celoti uresničeval cilja.
Novi Izvršni svet pod vodstvom Srečka Meha je v zelo kratkem času ureditveni načrt predlagal občinski skupščini, vendar spremenjen. Bili so odstranjeni pomembni deli, ki mu ideološko niso ustrezali. Pri tem moram pripomniti, da je prejšnjega, Demosovega predsednika Izvršnega sveta obiskal Nestl Žgank zaradi zaskrbljenost, da bo Izvršni svet podiral spomenike. Ko mu je bilo pojasnjeno, kateri so nameni in cilji, ki se zasledujejo v ureditvenem načrtu je kratko komentiral: To je nekaj drugega kot so mi povedali.
K temu moram dodati še naslednje: (1) Če bi Izvršni svet ocenil, da ureditvenega načrta občinska skupščina ne bi sprejela, bi bil predlagan referendum. Naj bi občani o njem neposredno odločili. (2) V ureditvenem načrtu so bili delovni predlogi za naziv Trga in sicer: Glavni trg, Rudarski trg in kot tretji Mestni trg. Ne glede, kateri od njih bi bil izbran, bi dobili svoj prostor v ureditvenem načrtu vsi trije trgi.
To ne pišem, da bi frustriral kogar koli, ampak zato, da se pristopi z razumom, dokler napetosti ne prestopijo mejo in se začne val uničevanja. Potrebno je pristopiti spremembam prostorskega ureditvenega načrta centra, ki bo dovoljeval prestavitev Titovega spomenika in drugih obeležij komunistične revolucije ter hkrati ureditvenega načrta za prostor zgodovinskega spomina, kamor bodo spomenik in obeležja prestavljena. Če sedanja občinska oblast tega ni zmožna iz ideoloških ali katerih koli drugih razlogov naj se razpiše referendum in o tem odločijo občani. Lahko tudi na pobudo civilne iniciative. Najslabše je storiti ničesar.
