Prebral sem članek o načrtovanem vseevropskem zborovanju 2. avgusta 2025 v Velenju, kjer pobudniki pozivajo k odstranitvi spomenikov, med drugim tudi kipu Josipa Broza Tita na Titovem trgu, ob sklicevanju na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2025 .
Zakaj ohraniti eno od redkih socialističnih preostalih celostnih ureditev v Sloveniji?
1. Kulturno-arhitekturni spomenik izjemnega pomena
Celovita zasnova Titovega trga, skupaj z domom kulture, spomeniki Rudarju, delavskemu duhu in Samomilnemu puškam, je plod modernistične arhitekture 50.–70. let, ki jo je zasnoval Janez Trenz in Paul Filipsky. Trg, odprt leta 1959, velja za eno izmed pomembnih urbanih deli moderne Slovenije in je edina ohranjena taka enota v kraju .
2. Spomeniki kot zgodovinski opomnik in prostor za refleksijo.
Spomeniki niso zgolj apologie določenim režimom, temveč predstavljajo del kolektivnega spomina – žrtve, delavski trud, prikrite zgodbe. Odstranitev ne pomeni izbris zgodovine, temveč onemogoča javni dialog o preteklosti.
Sem odločno proti temu.
17 Answers
Spomnimo se ’30 let, ko so nekje zažigali knjige. Narod brez kulture ni narod. In narod, ki se sramuje svoje zgodovine, ni vreden obstoja. Da skrajšam -Titov spomenik naj kar lepo ostane. Nekaterim v spomin (na neke druge, brezskrbne čase), drugim v opomin. Je pa reč hudo zanimiva -Titu očitajo totalitarizem (na oblasti je bil 35 let, če ne štejemo NOB), njihov vodja pa še kar ne misli sestopiti s predsedniške funkcije, pa ga je že dohitel… Zna biti, da stranka brez njega ni nič, ovce in kimavčki. Pa pustimo zdaj to, ker na to nimamo vpliva.
Sicer pa… za kip smo vsi prispevali po par solidarnostnih sobot, neki mlečnozobi nedojebančki bi ga pa rušili…
