Ljubljana, 23. julij 2024 – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozarja na
pomembne neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji v luči
predlaganih Izhodišč za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je Vlada
Republike Slovenije sprejela 30. maja 2024.
Združenje zdravstvenih zavodov je 19. julija 2024 predložilo svoje predloge za spremembo
Zakona o zdravstveni dejavnosti. Opozorili smo, da samo urejanje zaposlovanja ne bo rešilo
osnovnih težav javnih zdravstvenih zavodov. Ključna težava je neenakost med javnimi zavodi
in koncesionarji. Obstoječa zakonodaja omogoča, da koncesionarji, ki nimajo enakih
odgovornosti in obveznosti (plačilo regresa, dopust v skladu s kolektivno pogodbo,
nadomestila za bolniško odsotnost, stroški za izobraževanje ipd.), prejmejo enako plačilo kot
javni zdravstveni zavodi. Prav javni zdravstveni zavodi prebivalcem Republike Slovenije
zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in dostop do vseh storitev ter nudijo celotno
paleto zdravstvene oskrbe, vključno z manj donosnimi in visoko specializiranimi storitvami,
kar omogoča celostno in kakovostno zdravstveno oskrbo. Zato mora Ministrstvo za zdravje
pred sprejetjem zakona najprej uvesti pravične cene med javnimi zdravstvenimi zavodi in
koncesionarji ter šele nato uvesti spremembe, navedene v izhodiščih. Odprava teh težav je
nujna za izboljšanje delovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki jih trenutne razmere ogrožajo.
Glavne točke opozorila Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije:
- Javni zdravstveni zavodi nosijo vso odgovornost za zagotavljanje neprekinjenega
zdravstvenega varstva, kar pomeni 24-urno celotno zdravstveno oskrbo vsega prebivalstva
v vseh razmerah, vključno z odzivanjem na krizne razmere v primeru epidemioloških
tveganj in drugih naravnih nesreč ter kriz. Pri zdravstvenih storitvah na bolnišničnem
nivoju so v cenah zdravstvenih storitev priznani stroški za izvajanje neprekinjenega
zdravstvenega varstva, ki jih po zakonodaji smejo izvajati samo javni zdravstveni zavodi.
Kljub temu so cene teh storitev enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, kar
pomeni, da koncesionarji, ki teh storitev ne morejo in smejo izvajati, prejemajo dodatek za
neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar je nepravično. - Podoben primer je tudi, ko bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za
opravljeno bolnišnično storitev, v kateri je plačana tudi diagnostika računalniške
tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). Tisti koncesionarji, ki nimajo lastne
opreme za CT in MR, napotijo paciente z napotnico k drugemu izvajalcu, da tam opravi to
diagnostično storitev, ZZZS pa temu izvajalcu to opravljeno storitev tudi plača. To
opravljeno storitev ZZZS dejansko plača dvakrat: koncesionarju v ceni zdravstvene
storitve in izvajalcu, ki je diagnostično storitev dejansko opravil. - Eden izmed ukrepov ministrstva za zdravje za zaščito javnih zdravstvenih zavodov mora
biti sprememba načina podeljevanja koncesij. Ministrstvo mora koncesionarjem omejiti
obseg storitev glede na njihovo pogodbo in zmogljivosti. Pomembno je, da koncesionarji
zaposlujejo lastne zaposlene in ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih
zavodov preko s.p.-jev ali podjemnih pogodb. Prav tako morajo imeti vnaprej določen
obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve
nove koncesije. Trenutni sistem omogoča takšne ekstreme, kot je možnost, da se lahko vsi
zdravniki določene specialnosti, tudi tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih,
dogovorijo in samo prek ene koncesije neomejeno ponujajo in izvajajo zdravstvene
storitve za državljane.
- Združenje opozarja tudi na načrtovano uvedbo super nadur kot nove oblike stimulacije za
zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih. Če se stroški teh super nadur prenesejo v ceno
zdravstvenih storitev, bo ta povečana cena veljala tudi za koncesionarje, ki že zdaj lahko
bolje plačujejo svoje zaposlene. To bi samo še povečalo odhode zaposlenih iz javnih
zdravstvenih zavodov h koncesionarjem.
Zaradi naštetih anomalij Združenje zato pričakuje nujen sestanek z ministrico za zdravje
Valentino Prevolnik Rupel in direktorico ZZZS Tatjano Mlakar.
Tatjana Jevševar,
direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
Izstopajoči poudarki:
‒ Javni zdravstveni zavodi zagotavljajo 24-urno zdravstveno varstvo, odgovarjajo na krizne razmere
in izvajajo celostno zdravstveno oskrbo.
‒ ZZZS pogosto plača dvakrat za iste storitve, saj koncesionarji paciente napotijo k drugim
izvajalcem za diagnostiko (CT, MR), ki jih ZZZS plača posebej.
‒ Predlagana nova oblika stimulacije v javnih zavodih v obliki super nadur lahko privede do dviga
cen storitev, kar bi avtomatsko veljalo tudi za koncesionarje. To bi povzročilo še večji prehod
delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov h koncesionarjem, ki lahko že sedaj zaposlene bolje
plačujejo.
‒ Nujno je, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene pod enakimi pogoji kot javni zdravstveni
zavodi in da se omeji obseg storitev v skladu z dodeljeno koncesijo.
‒ Odprava teh težav je ključna za izboljšanje delovanja javnih zdravstvenih zavodov.
‒ Brez predhodne ureditve razlikovanja cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji
predlagane spremembe v noveli zakona ne bodo dosegle želenih rezultatov.
Vir: Zdravstveni dom Velenje
