V Tehnoparku Celje so ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti že drugo leto zapored
pripravili okroglo mizo z znanstvenicami iz različnih področij. Kot posebno gostjo so letos gostili
pionirko slovenskega interneta, dr. Borko Jerman Blažič. Dogodek je poudaril potrebo po nadaljnjih
prizadevanjih za enakost spolov v znanosti in tehnologiji ter spodbujanju mladih žensk k vstopu v te
poklice.
Uvodoma sta zbrane pozdravili direktorica Tehno parka Celje Andreja Erjavec in podžupanja Mestne
občine Celje Saša Kundih, sledil je nagovor dr. Borke Jerman Blažič, kjer je predstavila nekaj
zanimivih podatkov o zastopanosti žensk v znanosti v Sloveniji. Izpostavila je pomen enakopravnosti
spolov v znanosti ter poudarila, da kljub izboljšanju razmerja med ženskami in moškimi na
znanstvenih področjih, še vedno obstajajo izzivi pri napredovanju žensk na vodilne položaje.
Opozorila je tudi na pomembno spremembo glede pogojev za pridobitev doktorata. V preteklosti je
bilo opravljanje dela doktorata v tujini pogosto nujno, zdaj pa ta pogoj ni več obvezen, kar omogoča
večjo dostopnost doktorskega študija in prispeva k zmanjšanju ovir za znanstvenice, ki želijo
nadaljevati raziskovalno delo v Sloveniji.
Z organizacijo okrogle mize “Izzivi znanstvenic v Sloveniji” so si v Tehno parku Celje prizadevali za
enakost spolov v znanosti in tehnologiji ter spodbujanje mladih žensk k vstopu v te poklice.
“Dogodek smo organizirali ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti. Naše poslanstvo je
vzpodbujanje mladih za znanost, še posebej pa nam je pomembno, da v teh poklicih izpostavimo
ženske. Zato jim nudimo vzpodbudno okolje in jim radi pomagamo, če so morda v dilemi, ali se
odločiti za poklic v znanstvenih vodah ali ne,” je povedala Andreja Erjavec, direktorica Tehno parka
Celje, ki je tudi sama naravoslovka z izkušnjami povezanimi z enakostjo spolov.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila Alja Herga, zaposlena mlada znanstvenica v Tehnoparku Celje, je
sodelovalo pet znanstvenic iz različnih področij, ki se med seboj razlikujejo po starosti, izkušnjah in
interesih. Sodelovali sta tudi dve Celjanki, in sicer Barbara Kramar, študentka doktorskega študija
biomedicine, projektna inženirka v podjetju Novartis ter AmCham Top potencial 2023, ki je poudarila
pomen interdisciplinarnosti in sodelovanja v znanstvenih raziskavah ter izzive, s katerimi se srečujejo
ženske v industriji, ter Brina Škoda, inženirka računalništva in informatike, vodja ekipe produktnih
oblikovalcev v podjetju Loftware ter nominiranka za Inženirko leta 2024, ki je izpostavila pomen
vidnosti žensk v tehnoloških poklicih in potrebo po odpravljanju stereotipov, ki lahko odvračajo
mlada dekleta od vstopa v STEM področja. Eva Vidmar, magistrica inženirka multimedije in
programerka v podjetju Be-Terna, ena izmed ustanoviteljic Kluba Ada, ki raziskuje presek
tehnologije, psihologije in umetnosti, je spregovorila o pomenu povezovanja in mentorstva med
ženskami v tehnološkem svetu ter o tem, kako lahko to pripomore k večjemu številu žensk v panogi.
Neža Đukić, diplomirana inženirka multimedije in magistrica znanosti v IKT inovacijah,
strokovnjakinja za uporabniške vmesnike in optimizacijo procesov ter aktivna članica Kluba Ada, pa
je poudarila pomen oblikovanja uporabniško usmerjenih rešitev v tehnologiji ter kako lahko
raznolikost v ekipah prispeva k boljšim inovacijam. Dr. Borka Jerman Blažič je še poudarila, da ima
Slovenija zakonsko dobro urejeno enakost spolov, vendar primanjkuje sistematičnega spremljanja
podatkov in spodbujanja enakosti spolov v raziskovalnih institucijah. Delež žensk v znanosti se
približuje 40 %, a še vedno prevladujejo moški, predvsem na vodstvenih položajih.
Dogodek je poudaril, da so kljub zakonodajni podpori in postopnemu izboljšanju razmer še vedno
potrebni konkretni ukrepi za povečanje deleža žensk v znanosti in tehnologiji, predvsem na vodilnih
položajih. Le s sistematičnim spremljanjem podatkov, spodbujanjem enakih možnosti in
ustvarjanjem spodbudnega okolja bo mogoče uresničiti potencial žensk v znanstvenih poklicih.
