Ponovno vas obveščamo, da bo v obdobju od 17. marca do 30. aprila 2025 na območju občin Velenje in Šoštanj potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. Namen deratizacije je zmanjšanje števila glodavcev, ki ne povzročajo le materialne škode, temveč predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje ljudi in živali.
Da bi bil ukrep čim bolj učinkovit, še enkrat pozivamo občane in upravnike večstanovanjskih objektov, naj to priložnost izkoristijo tudi za izvedbo deratizacije lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v zasebni lasti. Celovita deratizacija preprečuje selitev glodavcev v notranje priključke in zmanjša možnost njihove ponovne naselitve, kar dolgoročno izboljšuje bivanjske razmere ter zmanjšuje tveganje za širjenje bolezni.
Zakaj je to pomembno?
Preprečevanje ponovne naselitve glodavcev
Če se zatiranje izvaja samo v glavnem kanalizacijskem sistemu, se podgane umaknejo v interne cevi objektov. Ko se strup ali pasti odstranijo iz glavnega omrežja, se glodavci hitro vrnejo in težava se ponovi.
Glodavci uporabljajo interne priključke kot prehode
Podgane pogosto prehajajo med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem. Če deratizacija ni celovita, bodo preživele podgane našle poti nazaj v očiščene dele sistema.
Zmanjšanje škode v objektih
Če se deratizacija ne izvede v internih priključkih, glodavci ostanejo skriti v stenah, pod tlemi in v ceveh objektov. Tam povzročajo škodo, uničujejo napeljave in izolacijo ter predstavljajo nevarnost požara zaradi pregrizenih električnih kablov.
Zmanjšanje tveganja za zdravje
Podgane prenašajo številne bolezni (leptospiroza, salmoneloza, hantavirus, paraziti), ki se lahko širijo prek njihovih izločkov v kanalizaciji ali celo v notranjih prostorih objektov.
Dolgotrajnejši učinek deratizacije
Celovita deratizacija pomeni, da se glodavcem odvzame vsak možen varen prostor za preživetje in razmnoževanje, kar zmanjša potrebo po ponavljajočih se ukrepih in stroških deratizacije.
Kaj lahko storijo lastniki objektov?
✅ Hkrati s sistemsko deratizacijo javnih kanalizacijskih omrežij izvedejo deratizacijo lastnih priključkov in notranjega kanalizacijskega omrežja.
✅ Redno preverjajo stanje kanalizacijskih priključkov in jih sanirajo, če imajo razpoke ali poškodbe.
✅ Ne metati hrane v odtoke, saj s tem preprečite privabljanje glodavcev.
✅ Uporabite mehanske in kemične ukrepe za preprečevanje dostopa glodavcev v objekte.
S sinhronizirano deratizacijo vseh delov kanalizacijskega sistema se dolgoročno izboljša učinkovitost ukrepov in zmanjša tveganje za širjenje podgan.
Odpadna hrana v kanalizaciji in težava z glodavci
Odmetavanje ostankov hrane v straniščno školjko prispeva k povečanju števila glodavcev, zlasti podgan in miši, v kanalizacijskem sistemu. Hrana, ki se znajde v odtokih, predstavlja lahko dostopen vir prehrane za te živali, kar spodbuja njihovo razmnoževanje in širjenje. Bolj ko imajo na voljo hrane, hitreje se množijo in pogosteje zapuščajo kanalizacijo ter v iskanju hrane vdirajo v domove, restavracije in druge objekte.
Zakaj ne smemo v straniščno školjko zlivati odpadnega olja in ostankov hrane?
Zlivanje odpadnega jedilnega olja in ostankov hrane v straniščno školjko povzroča resne težave v kanalizacijskem sistemu. Olje se v ceveh ohladi, strdi in prilepi na stene cevi, kar sčasoma vodi do zamašitev. Ostanki hrane se lahko ujamejo v te maščobne obloge in tvorijo trde blokade, ki preprečujejo normalen pretok odplak. Posledica so zamašene cevi, neprijetne vonjave in celo poplavljanje odplak v stanovanja ali javne prostore.
Povečanje stroškov čiščenja odpadne vode
Ko maščobe in ostanki hrane pridejo do čistilnih naprav, povzročijo dodatne težave pri filtriranju in čiščenju vode. Odstranjevanje olja zahteva dodatne postopke, kar povečuje stroške čiščenja in vzdrževanja čistilnih naprav. Poleg tega lahko oljne obloge zmanjšajo učinkovitost bioloških procesov v čistilnih napravah, saj preprečujejo delovanje mikroorganizmov, ki razgrajujejo odplake.
Kaj sodi v straniščno školjko?
V straniščno školjko lahko odvržemo le:
✔️ urin
✔️ blato
✔️ toaletni papir
Vse drugo lahko povzroči zamašitve in težave v kanalizacijskem sistemu.
Posebno opozorilo: Vlažilni robčki niso primerni za odtok!
Vlažilni robčki se ne razgradijo tako kot toaletni papir. Namesto da bi se raztopili v vodi, ostanejo skoraj nepoškodovani, kar vodi do zamašitev v ceveh. Ko se združijo z maščobami in drugimi odpadki, tvorijo velike kepe, znane kot “fatberge” (maščobni čepi), ki lahko popolnoma blokirajo kanalizacijske cevi. To povzroča draga popravila in dodatno obremenjuje čistilne naprave, ki se morajo ukvarjati z odstranjevanjem teh neprimernih odpadkov.
Za pravilno odstranjevanje vlažilnih robčkov jih vedno odvrzite v koš za smeti!
Z odgovornim ravnanjem lahko preprečimo širjenje glodavcev in zmanjšamo tveganje za bolezni ter drage sanacije kanalizacijskega sistema! Hvala, ker prispevate k uspešnosti deratizacije!
Vir: Komunalno podjetje Velenje
