Vlada se je ta teden seznanila s pripravo predloga sprememb pokojninske zakonodaje,
ki ga razglaša za pokojninsko reformo, čeprav nikakor ne gre za spremembe, ki bi si
zaslužile takšen naziv.
Po predlogu se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od
leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. V SBC ocenjujemo, da zaradi demografskih izzivov
potrebujemo povsem drugačne rešitve, ki bi dejansko dolgoročno močno pripomogle k
vzdržnosti pokojninske blagajne, ne pa zgolj podaljševanje delovne dobe, ki se lahko že v
nekaj letih izkaže za nezadosten ukrep, saj je razmerje med novorojenimi in novimi
upokojenci v Sloveniji zadnja leta praktično 1:2 v korist upokojencev.
Če bi vlada želela resnične spremembe, s katerimi bi ljudem zagotovila dostojno starost, bi
predlagala uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra, v katerega bi se plačevali
prispevki, pri čemer bi bila določena spodnja meja vplačil, ne pa tudi zgornja. V okviru
drugega stebra bi vsaka oseba imela svoj individualni pokojninski račun, ki bi spadal pod
okrilje državnega pokojninskega sklada, vsak posameznik pa bi pri tem lahko sam odločal o
lastni naložbeni politiki, bodisi v kapitalske trge, državne obveznice ali druge možnosti.
Slovenija nujno potrebuje korenito pokojninsko reformo, ker trenutni sistem zaradi daljšanja
življenjske dobe in vedno manj rojstev ne bo vzdržen. Vlada bi zato morala resno razmisliti o
sistemu individualnih pokojninskih računov, kot jih poznajo v drugih razvitih državah.
