Skupnost

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva pozivamo – »Zaščitimo humanost!«

Ljubljana, 5. december 2024 – Vse od leta 1985 5. decembra obeležujemo mednarodni dan
prostovoljstva, letos pa na eno temeljnih načel našega delovanja opozarjamo v zelo
resnem tonu. Ne glede na krizo mora biti varnost civilistov, sem seveda sodijo tudi
humanitarni delavci, pogosto prostovoljci. Vendar pa so se humanitarni delavci – civilisti,
ki pomagajo civilistom – v letu 2024 soočali s stopnjevanjem nasilja. To se mora končati.
Humanitarne prostovoljce in osebje je treba zaščititi, zato ob letošnjem mednarodnem
dnevu kličemo »zaščitimo humanost!«.

Lansko leto smo bili priča napadom na humanitarno osebje, ki so brez primere v sodobni
zgodovini. Letošnje leto pa se je situacija še poslabšala in lahko trdimo, da je leto 2024 za lokalno
humanitarno osebje in prostovoljce najsmrtonosnejše leto v zgodovini.
Mreža IFRC (Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega
polmeseca) je doživela uničujoče izgube. Samo v prvih devetih mesecih leta 2024 je med
opravljanjem humanitarnih nalog umrlo ali bilo ubitih 31 naših prostovoljcev in osebja. Od
tega jih je 28 umrlo v nasilnih napadih, medtem ko so nosili z mednarodnim humanitarnim pravom
zaščitene simbole, trije pa so umrli v nesrečah. Kar sedem nacionalnih društev je izgubilo ljudi, pri
čemer sta palestinski in sudanski Rdeči polmesec letos utrpela 80 odstotkov omenjenih smrtnih
primerov.
Toda ta statistika ne pove celotne zgodbe. Izgubili smo tudi kolege, ki niso bili v službi, ampak so
preprosto opravljali vsakdanje življenje – doma, na poti v službo ali v svojih skupnostih. Njihova
smrt je tragedija za njihove družine in prijatelje ter šibi ali celo onemogoča sposobnost njihovih
nacionalnih društev za dostavo nujne humanitarne pomoči. Seveda pa predstavlja tudi krut
opomnik na pomanjkanje zaščite civilistov.
To, kar smo in marsikje še vedno doživljamo, sodi med najhujše oblike nasilja nad pogosto
prostovoljskimi ekipami nacionalnih družb. In kot del največje svetovne humanitarne organizacije,
tudi pri Rdečem križu Slovenije jasno sporočamo: nasilje nad humanitarnimi delavci se mora
ustaviti.
Skozi celo leto 2024 že opozarjamo, da je treba #ZaščititiHumanost in tako mednarodni dan
prostovoljstva izkoriščamo kot še en izjemno pomemben in kritičen trenutek, da se mreža IFRC
združi v tem nujnem pozivu in sproži glasen alarm. Ozavestiti moramo, da je treba nujno zaščititi
ljudi v krizah – še posebej humanitarne prostovoljce in osebje, ki vsakodnevno tvegajo svoja
življenja, da bi pomagali in rešili druge – ter biti solidarni z družinami in sodelavci tistih, ki so umrli
na dolžnosti.

v letu 2024 je bilo skupno ubitih 281 humanitarnih delavcev – 94 % jih je delovalo na
lokalnem nivoju,
med nudenjem humanitarne pomoči je umrlo oz. bilo ubitih 31 prostovoljcev
nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, od tega 28 v nasilnih
napadih,
sedem nacionalnih društev je utrpelo smrtne izgube: palestinski Rdeči polmesec (17
ljudi), sudanski Rdeči polmesec (8 ljudi), iranski Rdeči polmesec (2 človeka), alžirski in
sirsko-arabski Rdeči polmesec ter etiopijski Rdeči križ in Rdeči križ DR Kongo (po 1
osebo).
KLJUČNA SPOROČILA:
nasilje nad humanitarnimi delavci se mora končati: vsako izgubljeno življenje je
preveč, zaščita civilistov, humanitarnih delavcev, zdravstvenega osebja in z njihovim
delom povezanih objektov ni zgolj zakonska in moralna obveznost, ampak trenutno
naraščajoča skrb, ki se ji morajo vsi ustrezno in nemudoma posvetiti;
povečano število napadov na humanitarne delavce ne vpliva zgolj na nacionalna
društva, ampak na vlogo in pomen humanitarnega dela po celotnem svetu:
prostovoljci so pogosto prvi, ki se odzovejo, ko pride do naravnih in drugih nesreč, njihov
pomen v lokalnem okolju pa se ne bo končal s prenehanjem medijske pozornosti, ampak
bo 16 milijonov prostovoljcev v 191 nacionalnih društvih RK/RP še naprej vsakodnevno
pomagalo ranljivim in pomoči potrebnim;
nacionalna društva lahko poskrbimo za ustrezna usposabljanja, znanja, opremo in
podporo, da bi naši prostovoljci svoje humanitarno poslanstvo lahko opravljali kar
najboljše mogoče, njihova varnost in zaščita pa nista v naših rokah: vlade in druge
pristojne službe morajo slediti mednarodnemu humanitarnemu pravu in zagotoviti
brezpogojno zaščito vsem civilistom, ki tvegajo svoja življenja, da bi pomagali drugim;
povečan obseg človeškega trpljenja in neposrednih napadov na humanitarne
delavce, vključno s prostovoljci, je nesprejemljiv: konflikti v Izraelu, na zasedenem
palestinskem ozemlju, v Libanonu in Sudanu kličejo po takojšnjem odzivu, saj so med
žrtvami vozniki reševalnih vozil, bolničarji-reševalci, humanitarni delavci in prostovoljci, ki
nosijo z mednarodnim humanitarnim pravom zaščitene simbole in so bili ubiti med
opravljanjem humanitarnega poslanstva oz. nudenjem humanitarne pomoči;
vsako izgubljeno življenje je preveč, življenja ubitih humanitarnih delavcev in
prostovoljcev SO pomembna in dragocena: vsak od 31 ubitih humanitarnih delavcev je
bil v svojem okolju pomemben in spoštovan, ki je prispeval k boljši in lepši skupnosti;
brez ustrezne zaščite in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava predani
humanitarni delavci ne morejo doseči ogroženih področij in prizadetega
prebivalstva, ki potrebuje pomoč: humanitarne delavce, naj humanitarno delo opravljajo
prostovoljno ali poklicno, je potrebno zaščititi, zato je pomembno o tem glasno govoriti in
opozarjati, da MORAMO VSI SKUPAJ ZAŠČITITI HUMANOST;
želimo, da se tudi donatorji začnejo zavedati pomena varnosti in zaščite
humanitarnih delavcev in prostovoljcev, ki ju je potrebno postaviti na prvo mesto:
nacionalna društva in druge humanitarne organizacije po svetu, ki smo odvisne od
donatorjev, moramo tudi s pomočjo donatorskih sredstev poskrbeti za ustrezno varovanje
in zavarovanje, zaščito, vidnost in prepoznavnost ter seveda obvezno usposabljanje;
humanitarni delavci #NisoTarče in morajo biti varni.
Na tej točki moramo stopiti skupaj, ozavestiti, opozoriti in glasno povedati, da je potrebno
humanost brezpogojno zaščititi.