Celje, 13. 6. 2024
Nevrokirurgija v Splošni bolnišnici Celje s svojimi dosežki na
področju zdravljenja spastičnosti, še pred formalno vzpostavitvijo novega oddelka, v
samem evropskem vrhu
Od maja 2021, ko so izvedli prvo operacijo z metodo intratekalnega dovajanja baklofena, do
danes so nevrokirurgi SB Celje operirali 74 bolnikov z območja celotne Slovenije in na ta
način olajšali življenje mnogim bolnikom, ki trpijo zaradi okvare živčevja. Gre za operativni
poseg, ki ga ekipa nevrokirurgov na območju Slovenije izvaja skorajda izključno v Celju in
ki SB Celje postavlja ob bok nekaterim najboljšim bolnišnicam v tem delu Evrope.
Metoda intratekalnega dovajanja baklofena je bila prvič opisana leta 1984. Od takrat je tehnološki
napredek omogočil zaprt sistem s črpalko, ki je v celoti vgrajen v bolnika. V Sloveniji so metodo
pričeli uvajati leta 2000 na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, sprva v sodelovanju z
UKC Ljubljana, od maja 2021 pa kirurški del programa, tj. vgradnjo in menjavo omenjenih črpalk,
opravljajo bolj ali manj izključno v Splošni bolnišnici Celje.
Opisana metoda je izjemnega pomena za bolnike, ki trpijo za spastičnostjo – gibalno motnjo, ki
nastane zaradi okvare osrednjega živčevja pri številnih boleznih in poškodbah možganov in
hrbtenjače. Težave, ki nastanejo pri hujših poškodbah hrbtenjače (mehanskih ali bolezenskih), niso
povezane zgolj z izgubo gibljivosti. Pogosto se pojavi nenadzorovana in prekomerna živčno-
mišična aktivnost nenadzorovane (vendar neprizadete) hrbtenjače pod nivojem okvare v obliki
spastičnosti ter hude nevropatske bolečine.
Najpogostejša stanja po okvari ali poškodbi osrednjega živčevja, pri katerih pride v poštev
zdravljenje spastičnosti z baklofensko črpalko, so: poškodba hrbtenjače, multipla skleroza,
poškodba možganov, možganska kap ter cerebralna paraliza v otroški in odrasli dobi.
Generalizirano spastičnost običajno zdravimo z metodami nevrofizioterapije, ustrezno sedežno
tehnologijo, pravilnim nameščanjem bolnika v antispastične položaje, nameščanjem ortoz in z
zdravili v obliki tablet. Z zdravili spastičnost lajšamo z baklofenom, ki pa slabo prehaja krvno-
možgansko pregrado in tako v zelo majhni količini prehaja v intratekalni oz. »hrbtenjačni« prostor,
kjer se nahaja likvor. Zaradi slabega prehajanja so potrebni izredno visoki odmerki, hkrati pa lahko
pride do neželenih učinkov, ki so pogosto zelo moteči in omejujoči.
Zato je toliko bolj pomembno, da zdravilo dovedemo neposredno v intratekalni prostor (ob
hrbtenjačo), s čimer se lahko vpliva na spastičnost bistveno bolje, s tudi do stokrat nižjim
odmerkom, zaradi česar so tudi sistemski stranski učinki bistveno blažji. Pri tej metodi bolnikom v
splošni anesteziji preko ledvene hrbtenice uvedemo kateter ob hrbtenjačo.
SB Celje pri operativnih posegih tesno sodeluje z ekipo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta
Soča pod vodstvom mag. Klemna Grabljevca, dr. med., spec. fiz. in reh. med. Kirurški del
stalne ekipe sestavljavljajo doc. dr. Mitja Benedičič, dr. med., spec. nevrokirurgije (UKC
Ljubljana) in Žiga Samsa, dr. med., spec. nevrokirurgije (SB Celje).
Izjemnega pomena za celotno področje nevrokirurgije je tudi izvedba mednarodne šole kirurške
vstavitve intratekalnih baklofenskih črpalk za zdravnike iz tujine, ki jo že vrsto let izvaja URI Soča.
Prva tovrstna šola je bila v SB Celje izvedena že decembra 2022, druga pa je v prostorih celjske
bolnišnice potekala danes. Šolo je tako v obeh zasedbah obiskalo že 12 tujih strokovnjakov. Z
izvedbo je SB Celje postala referenčni center za srednjo in vzhodno Evropo in izjemno povečala
svoj ugled na področju nevrokirurgije.
Vodja tima za zdravljenje spastičnosti na URI Soča, mag. Grabljevec, je ob današnji izvedbi šole
poudaril, da je osrednji fokus programa lajšanje bolečin in samega življenja pacientov, ki trpijo
zaradi hude spastičnosti: »Program zdravljenja spastičnosti pri bolnikih s težkimi nevrološkimi
okvarami v Sloveniji zagotavljamo že več kot 20 let. Program se je začel in se izvaja v pogodbi z
ZZZS na URI Soča. Program teče tako, da so bolniki pregledani, testirani in uvrščeni na seznam
za operativni poseg, tj. implantacija baklofenske črpalke. Kirurški del programa smo v letu 2021
prenesli iz UKC LJ v SB Celje, kar se je izkazalo za dobro in uspešno potezo, zato ker gre tukaj za
eno odlično organizacijo in en odličen kirurški tim na čelu z dr. Samso in njegovimi kolegi. Tako da
pravzaprav brez zapletov kirurški program izvajamo že več kot tri leta. Sama prednost tega
programa je, da bolnikom v Sloveniji, ki jih je trenutno okoli 100 in ki imajo že implantirano
baklofensko črpalko, omogočamo bistveno lažje življenje kot pred implantacijo. Slovenija je
pravzaprav ena od držav, kjer je ta program zelo dobro urejen, kar se izkazuje s tem, da smo
referenčni center za srednjo in vzhodno Evropo, torej za edukacijo kirurgov, nevrologov in
specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine iz delov Evrope. V sklopu tega danes poteka tudi
edukacija dveh slovaških kolegov, ki jima želimo vso srečo pri uvedbi tega programa v njihovi
bolnišnici v Bratislavi. Seveda je to butični program, vendar je bistveno, da vsi bolniki, ki
potrebujejo to zdravljenje v Sloveniji, to zanesljivo tudi dobijo. In to je najlepše, kar lahko
sporočimo javnosti.«
“Zdravljenje spastičnosti z intratekalno baklofensko črpalko je lahko dobra oblika zdravljenja za
skupino bolnikov, pri katerih per oralna terapija ni uspešno ali pa ima izrazite stranske učinke.
Seveda je ob tem potrebna previdna in natančna izbira ustreznih bolnikov ter skrbno vodenje
bolnikov.”, dodaja dr. Samsa, ob izvedbi mednarodne šole in pomembnih uspehih na področju
zdravljenja spastičnosti pa poudarja: “Veseli nas, da lahko svoje znanje delimo s tujimi klinikami.
Prav tako smo hvaležni URI Soča in mag. Grabljevcu za zaupanje za izvedbo kirurškega dela
terapije z intratekalnimi črpalkami in se nadejamo tesnega sodelovanja še naprej”.
Vsi tovrstni uspehi še toliko bolj kažejo na potrebo po vzpostavi samostojnega Oddelka za
nevrokirurgijo, ki trenutno obratuje kot odsek znotraj Travmatološkega oddelka. Na novem oddelku
bo imelo tako osebje tudi z investicijami v sodobno medicinsko opremo močno izboljšane pogoje
za delo. Sočasno bo zagotovljena večja varnost posegov, visokokakovostna oskrba bolnikov z
boleznimi, poškodbami ali motnjami živčnega sistema in ne nazadnje lažji dostop do nevrokirurške
oskrbe za vse bolnike, ne glede na njihovo geografsko lokacijo, ekonomski status ali zdravstveno
zavarovanje.
Lep pozdrav,
Lana Maksima Rumbak, dipl. kult
Tajništvo direktorja
