Sreda, 22. april 2026 – Center za pravični prehod, ki deluje v okviru Razvojne agencije
SAŠA je v Velenju organiziral predavanje in delavnico na temo »Zeleni kotički za zdravo
življenje: pomen narave v urbanem okolju«. Tekom predavanja Špele Berlot Veselko iz
CIPRE Slovenija in terenske delavnice Jerneja Mazeja, so udeleženci spoznali pomembnost
zelenih površin v urbanem okolju, ter se poučili o možnostih nabiranja divjih užitnih rastlin
v okolici mesta. Dogodek je izpostavil ključno vlogo mestnega zelenja pri izboljševanju
kakovosti življenja ter pri soočanju s sodobnimi okoljskimi izzivi.
Zelene površine niso zgolj estetski dodatek, temveč bistveni del zdravega in prijetnega
bivalnega okolja. Prispevajo k čistejšemu in hladnejšemu zraku, zmanjšujejo hrup,
omogočajo prostor za rekreacijo in druženje ter pozitivno vplivajo na telesno in duševno
zdravje prebivalcev. Posebej pomembno je, da so te površine čim bolj raznolike, tako po
vrstah rastlin kot po funkciji, saj večja biotska pestrost pomeni večjo odpornost na
spremembe in boljše ekosistemske storitve.
V kontekstu blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe zelene površine igrajo
dvojno vlogo: zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb, npr. z vezavo ogljika in hlajenjem
okolja ter hkrati pomagajo mestom, da se nanje prilagodijo, preko zadrževanja
padavinskih voda in zmanjševanjem tveganja poplav. Eden ključnih pojavov v mestih je
mestni toplotni otok, kjer so temperature zaradi betona, asfalta in pomanjkanja
vegetacije bistveno višje kot v okolici. Drevesa, parki in druge zelene površine, tudi zelene
strehe dokazano znižujejo temperature in ustvarjajo prijetnejšo mikroklimo, še posebej v
poletnih mesecih.
Udeležencem predavanja je bil predstavljen tudi koncept 3-30-300, ki določa, da bi morala
biti urbana zelena območja oblikovana na način, da vsakdo vidi 3 drevesa iz svojega doma,
da ima vsaka soseska 30-odstotno pokritost z drevesi, ter da ima vsakdo v razdalji 300
metrov od svojega doma dostop do parka ali druge zelene površine.
Pomemben poudarek dogodka je bil na strategiji mest za hlajenje, ki vključuje načrtno
sajenje podnebno odpornih vrst dreves in ostalih rastlin, ohranjanje zelenih koridorjev,
uvajanje zelenih streh ter uporabo naravnih rešitev za upravljanje z vodo. Takšne
strategije morajo temeljiti na sistemskem upravljanju in načrtovanju zelenih površin, kar
pomeni dolgoročno, premišljeno in strokovno podprto urejanje urbanega prostora.
Obenem ne smemo pozabiti na vlogo posameznika pri ohranjanju in zaščiti mestnega
zelenja, vse od odgovorne rabe zasebnih in javnih površin, do aktivnega sodelovanja pri
skrbi za skupni prostor.
V drugem delu so udeleženci na terenski delavnici spoznali tudi užitne rastline, ki uspevajo
v mestnem okolju in njegovi okolici, ter pridobili praktična znanja o njihovi prepoznavi in
uporabi v kulinariki.
Sklep dogodka je jasen: kakovost življenja v mestih je tesno povezana z obsegom,
kakovostjo in raznolikostjo zelenih površin. Z ustreznim načrtovanjem, upravljanjem in
sodelovanjem skupnosti lahko ustvarimo mesta, ki so bolj zdrava, odporna in prijetna za
vse.
Vir: CENTER ZA PRAVIČNI PREHOD
