Namen novele Zakona o financiranju občin je povečati delež sredstev občinam, zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, z novimi kazalniki pa določiti objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Poleg tega novela občinam odpira možnost pridobitve dodatnih sredstev z izdajo občinskih obveznic in zadolževanjem v tujini.
Novela Zakona o financiranju občin med drugim zagotavlja sistemske rešitve glede izračuna povprečnine in dodatna sredstva za zmanjšanje objektivnih razlik med občinami
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1E), ki ga je na današnji seji sprejel Državni zbor, je bil vse od februarja 2024 v usklajevanju z občinami in vsemi tremi reprezentativnimi združenji.
»Predlog zakona med drugim zagotavlja sistemske rešitve glede povprečnin ter dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik v prihodkih občin. Rešitev že vsebuje Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2025 in 2026, z novelo Zakona o financiranju občin pa bo rešitev postala trajna in sistemska,« je v uvodni predstavitvi poudaril minister za javno upravo mag. Franc Props.
Vsebino novele sta podprli Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki predstavljata 195 od skupno 212 občin in sta 28. oktobra 2024 podpisali dogovor o višini povprečnine ter nov način izračuna povprečnine, ki je ena najpomembnejših sprememb v ZFO-1E. Rešitve pa je podprl tudi Državni svet.
Poglavitne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o financiranju občin
Dodatna sredstva občinam za zmanjševanje objektivnih razlik
Občinam se namenja dodatna sredstva za zmanjšanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin ter povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. S ciljem zmanjševanja objektivnih razlik med občinami je bil jeseni 2024 dogovorjen nov način izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine. Z današnjim sprejetjem ZFO-1E pa rešitev za kritje dodatnih stroškov, ki je bila začasno določena z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, postane trajna.
Sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji
25 slovenskih občin z evidentiranimi romskimi naselji je dodatna sredstva prejemalo že od leta 2021, vendar občine niso bile dolžne sredstev porabljati namensko in o tem poročati vladi. Odslej bodo morale o namenski porabi sredstev poročati vsako leto do 31. marca. Zakon hkrati določa kriterije, na podlagi katerih se bodo omenjena sredstva razdelila med občine (število evidentiranih romskih naselij v občini, število prebivalcev v teh naseljih, število vseh prebivalcev v občini, površina občine in njena razvitost).
Kazalniki razvitosti občin
Zakon prinaša posodobljen nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot kriterij pri določanju višine sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji in pri določanju stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Kazalniki so mednarodno primerljivi in temeljijo na podatkih, ki so javno dostopni v bazah državnih organov.
Nov mehanizem za odpravo nelikvidnosti
Zakon uvaja nov mehanizem z ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine. Ta mehanizem sproži Ministrstvo za finance: če ugotovi, da občina izpolnjuje zakonske pogoje, ustanovi posebni odbor, sestavljen iz predstavnikov občine ter ministrstev za finance in za javno upravo, ter pripravi ukrepe za odpravo stanja.
Spremembe na področju zadolževanja
Največji obseg možnega zadolževanja občine za investicije se zvišuje za pet odstotnih točk. Tako obveznost občine, posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne bo smela preseči 15 odstotkov (do sedaj 10 odstotkov) realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.
Izdaja občinskih obveznic in zadolževanje v tujini
S sprejetjem ZFO-1E je vzpostavljena pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Republika Slovenija, to je pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki in Razvojni banki Sveta Evrope. Obenem se občinam ob vnaprejšnjem soglasju Ministrstva za finance omogoča izdaja občinskih obveznic.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
