Slovenj Gradec, Koroška – Zdravniki Oddelka za interno medicino in pediatrije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec opozarjajo, da se ena ključnih zdravstvenih ustanov severovzhodne Slovenije sooča z alarmantnim pomanjkanjem kadra, organizacijskimi težavami in vse slabšo dostopnostjo zdravstvenih storitev. Njihovo javno opozorilo odpira širše vprašanje: ali Slovenija pospešeno izgublja zdravstvene strokovnjake in s tem temelje javnega zdravstva?
Bolnišnica v Slovenj Gradcu zagotavlja zdravstveno oskrbo za približno 140.000 prebivalcev Koroške, Šaleške doline in širšega gravitacijskega območja. Prav zato zdravniki ocenjujejo, da trenutne razmere niso več zgolj lokalni problem, temveč vprašanje zdravstvene varnosti celotne regije. Na nevzdržne kadrovske razmere so javno opozorili tudi predstavniki bolnišnice in vodstvo ustanove.
Ko specialisti odhajajo, sistem ostaja brez temeljev
Po navedbah zdravnikov je na internem oddelku trenutno aktivnih le 16 internistov, pri čemer jih v dežurstvih sodeluje devet specialistov in dva specializanta. Delovanje oddelka pomagajo vzdrževati tudi štirje upokojeni zdravniki s skrajšanim delovnim časom ter dva specialista drugih strok.
Posledice so že vidne. Specialistične ambulante delujejo v močno zmanjšanem obsegu, nekatere čakalne dobe pa so se podaljšale na pet ali celo šest let. Eden od petih internističnih odsekov se zapira, kar pomeni izgubo desetih bolniških postelj in dodatne preusmeritve bolnikov v druge zdravstvene ustanove.
Po ocenah zaposlenih težava ni zgolj v številu zdravnikov, temveč tudi v sistemski organizaciji dela. Posebej izpostavljajo delovanje urgentnega centra, kjer naj bi zaradi pomanjkanja zdravnikov primarne ravni in neustrezno organizirane Enote za hitre preglede breme vse pogosteje padalo na bolnišnične interniste. Na podobne težave so v bolnišnici opozarjali že v preteklih letih.
Internistika postaja poklic, ki ga mladi ne izbirajo več
Morda najbolj zaskrbljujoč podatek je dejstvo, da je bolnišnica v zadnjih petih letih pridobila le dva specializanta interne medicine. To po mnenju zdravnikov kaže na širši problem slovenskega zdravstvenega sistema.
Internistika velja za eno najbolj zahtevnih medicinskih področij, ki zahteva široko znanje, veliko odgovornost in neprekinjeno prisotnost. Kljub temu zanimanje mladih zdravnikov upada. Razlogi so po njihovem mnenju preobremenjenost, neustrezno nagrajevanje, administrativne obremenitve in omejene možnosti razvoja v regijskih bolnišnicah.
Prav ta pojav številni strokovnjaki označujejo kot obliko »bega možganov« znotraj države – ne nujno v tujino, ampak iz zahtevnih bolnišničnih okolij v manj obremenjujoče dejavnosti ali zasebni sektor. Posledica je začaran krog: manj kadra pomeni več obremenitev za tiste, ki ostanejo, kar spodbuja nove odhode.
Odhajajo tudi medicinske sestre
Podobne težave se pojavljajo med zdravstveno-negovalnim osebjem. Medicinske sestre opozarjajo, da delo na internem oddelku postaja vse zahtevnejše, sistem pa dodatnih obremenitev ne prepoznava niti organizacijsko niti finančno.
Zaradi tega se številne odločajo za delo na manj obremenjenih oddelkih ali zunaj bolnišničnega sistema. Začasne prerazporeditve kadra z drugih oddelkov po mnenju zaposlenih predstavljajo zgolj kratkoročno gašenje požara, ne pa dolgoročne rešitve.
Brez vodstva in brez jasne vizije
Dodatno negotovost po navedbah zaposlenih povzroča tudi stanje v vodstveni strukturi bolnišnice. Interni oddelek nima predstojnika, brez predstojnika deluje tudi pediatrija, bolnišnica pa je brez strokovnega direktorja.
Zdravniki opozarjajo, da je v takšnih okoliščinah težko načrtovati razvoj, pridobivati kader in zagotavljati dolgoročno stabilnost zdravstvene oskrbe.
Koroška kot opozorilo za celotno Slovenijo
Dogajanje v Slovenj Gradcu presega lokalne okvirje. Slovenija se že več let sooča s pomanjkanjem zdravnikov specialistov, staranjem zdravstvenega kadra in vse večjimi težavami pri zapolnjevanju delovnih mest v regijskih bolnišnicah.
Primer Koroške zato postaja simbol širšega vprašanja: koliko časa lahko zdravstveni sistem še deluje na račun nadur, požrtvovalnosti posameznikov in pomoči upokojenih zdravnikov?
Zdravniki opozarjajo, da brez hitrega ukrepanja države, ministrstva za zdravje in lokalnih skupnosti posledice ne bodo več merljive le v daljših čakalnih dobah, temveč tudi v slabši dostopnosti zdravstvene oskrbe za prebivalce. Njihovo sporočilo je jasno: zdravstveni sistem ne izgublja le kadra, temveč tudi znanje, izkušnje in generacije strokovnjakov, ki jih bo težko nadomestiti.
Vprašanje zato ni več, ali je beg možganov v slovenskem zdravstvu realnost. Vprašanje je, kako dolgo si ga bo država še lahko privoščila.
Velenje.com
Vir: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
