(Velenje, 11. aprila 2025) – Premogovnik Velenje 11. aprila letos obeležuje 150 let
delovanja oz. pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Ravno na ta dan leta 1875 je
Franz Mages, posestnik z Dunaja, v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni
sloj« premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga
upravičeno štejemo kot začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini.
V sklopu jubilejnega leta v Premogovniku Velenje pripravljamo več dogodkov, s
katerimi bomo počastili bogato rudarsko zgodovino in dediščino. Prvo v nizu
prireditev, ki je bila hkrati tudi uvod v praznovanje, smo pripravili 11. aprila 2025, ko
smo v parku Muzeja premogovništva Slovenije postavili največji razstavni eksponat,
ki ga sestavljajo hidravlično podporje, sestavljeno iz 10 sekcij, ter pridobivalni stroj
in verižni odkopni transporter. Širina prikazanega dela odkopa je 18 metrov, višina
do 4,7 m.
Praznovanje smo obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga
in razglednice (t. i. maksimum karte). Razstava premogovništva na znamkah, ki smo
jo pripravili ob naši častitljivi obletnici, je postavljena v Beli garderobi Muzeja in si jo
bo možno ogledati po slovesnosti ter vse do 13. julija letos. Razstavo je pripravil Tone
Petek, ustanovni pobudnik in član Filatelističnega numizmatičnega kluba Celje, ki je velik
zbiralec in ljubitelj filatelije. Pripravil je že številne razstave, ne samo znamk, ampak tudi
zgodb, povezanih z njimi. Do zdaj je pripravil že več kot osemdeset različnih tematskih
filatelističnih razstav. Pri pripravi razstave so sodelovali: Pošta Slovenije, Filatelistična
zveza Slovenije, Filatelistični in numizmatični klub Celje, Saša France, Veni Ferant, Stojan
Špegel, Vojko Rejc iz Filatelističnega društva Idrija in predstavniki Premogovnika Velenje.
V jubilejnem letu bomo skupaj z lokalno skupnostjo, zavodi in društvi, ki delujejo v tem
okolju, pripravili razstave, koncerte, srečanja in druge dogodke, ki bodo poudarili pomen
premogovništva v Šaleški dolini. Osrednjo prireditev bomo pripravili v okviru
praznovanja rudarskega praznika in jo združili skupaj s prireditvijo Skok čez kožo v
soboto, 28. junija 2025. Kot trajen (o)pomnik na najvišji davek, ki ga je skozi
zgodovino zahtevalo rudarjenje v Šaleški dolini, bomo v spomin vsem preminulim
rudarjem, ki so v teh desetletjih izgubili življenje v jami, v letošnjem jubilejnem letu
postavili spominsko obeležje.
Pridobivalni stroj JOY 4LS5 LWS431 je bil prvi visokozmogljiv računalniško vodeni
dvobobenski pridobivalni stroj nove generacije v jami Premogovnika Velenje. Dobavljen je
bil leta 1997. Pridobivalni stroj v oranžni barvi je bil v osnovi izdelan v ZDA, kjer ima
proizvajalec JOY Mining machinery sedež z dolgoletno tradicijo izdelave različnih rudarskih
strojev in opreme. Za obratovanje v jami Premogovnika Velenje so ga našim tehničnim
zahtevam in predpisom prilagodili v hčerinskem podjetju v Angliji. Zaradi svoje velikosti,
teže in večje priključne moči je bilo potrebno izvesti precej sprememb na področju
jamskega transporta, montaže in električnega napajanja. Stroj je bil v jamo prvič vgrajen
leta 1997, in sicer na odkop v Jami Pesje na koti +10/C. Po petnajstih letih rednega
obratovanja na različnih odkopih je stroj z rednim obratovanjem zaključil 27. aprila 2012 na
odkopu na koti -65/A v Jami Pesje, ko ga je zamenjal sodobnejši in zmogljivejši pridobivalni
stroj Eickhoff SL300.
Iz zgodovine:
Prvo odkritje velenjskega lignita sicer sega že v leto 1766, v začetku 19. stoletja pa je to
odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so
poskušali z organiziranim pridobivanjem premoga. Lastniki so se vse do leta 1870 hitro
menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub
začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj
več kot sto metrov naletel na lignitni sloj.
Ena sama vrtina še ni pomenila dovolj trdnega dokaza za začetek odpiranja premogovnika.
Potrebne so bile še dodatne raziskave, za kar je Magesu začelo primanjkovati sredstev,
zato je vsa raziskovalna dejavnost v dolini zamrla za prihodnjih deset let. Po dolgotrajnem
iskanju kupca je njegovo posest v Šaleški dolini 17. aprila 1885 kupil Daniel pl. Lapp –
bodoči ustanovitelj in prvi lastnik velenjskega premogovnika, ki je bil tudi prvi, ki mu je
zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju
prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla
tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem. Leta 1905 je
bila v neposredni bližini jaška zgrajena tudi prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi
lignita.
Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko
so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do
sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri
četrtine vsega slovenskega premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji
preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli
uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981
in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in
lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu.
Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih predvsem zaradi
usmeritev EU in Slovenije po prehodu v brezogljično družbo močno znižala in je v letu 2024
znašala 2,169 mio ton, za letos pa načrtujemo 1,8 mio ton premoga. V celotni zgodovini
Premogovnika Velenje smo do danes nakopali več kot 266 mio ton premoga.
Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo
podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik
prodali avstrijskemu cesarju, štirinajst let kasneje je bila zgrajena velenjska
termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za
proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton
premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987
pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja. Največji preboj v proizvodnji se je
zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati
mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo v obdobju med 1981
in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga.
Govor generalnega direktorja mag. Marka Mavca
Spoštovani dame in gospodje, spoštovana ministrica, poslanec, župani, dragi gostje,
dragi sodelavci in sodelavke, skoraj na isti lokaciji, kjer se je pred 150 leti vse skupaj
začelo, danes obeležujemo visok in častitljiv jubilej. Stoletje in pol vztrajnosti, dela in
tovarištva. 15 desetletij premogovništva v Šaleški dolini je zgodba o uspehu, a tudi
zgodba o bitki z naravo, o tisočih žuljev, o tovarištvu, solidarnosti, o vzponih in tudi o
padcih.
Premogovnik Velenje pridobiva premog že stoletje in pol iz največjega slovenskega
nahajališča in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. Že stoletje in
pol soustvarja podobo tega območja in podobo širše regije. Temeljne vrednote
rudarja so skozi ves ta čas oblikovale kulturo in vrednote naše celotne lokalne
skupnosti.
In zato velja, da rudarski poklic pravzaprav ni poklic, ampak je poslanstvo. Ne more
ga opravljati vsak. Za naš poklic je potreben pogum. Solidarnost. Pripadnost. Rudar
vsak dan iz podzemlja naravi trga njene zaklade. In včasih ga narava opomni, kako
zahtevna, nepredvidljiva in neizprosna je. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, je
način življenja. Način življenja, ki zahteva znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to
so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave. In pogosto se
pozablja, da rudarji s svojim trudom v podzemlju poganjajo življenje na površju – in
za svoje delo zaslužijo preredko priznano globoko spoštovanje, čeprav s svojo
predanostjo in z vztrajnostjo zagotavljajo energijo, toplino in stabilnost za tisoče
domov in družin.
V tem dolgem časovnem obdobju so se razmere v rudarstvu močno spremenile.
Danes je težko fizično delo nadomestila moderna tehnologija – v jami je vgrajena
najmodernejša oprema, ki je plod dolgoletnega sodelovanja naših in tujih
strokovnjakov. Nezgod imamo danes precej manj kot v preteklosti, toda ravno
začetek letošnjega leta je, žal, zaznamovala tragična nesreča, ki je vzela življenja
našim trem sodelavcem. V vsej zgodovini so v Premogovniku Velenje nesreče
ugasnile 151 življenj rudarjev. Prosim vas, da se v njihov spomin in spomin našim
trem nedavno ponesrečenim sodelavcem poklonimo z minuto molka.
MINUTA MOLKA
Vsem, ki so izgubili življenja ob delu v premogovniku, bomo v tem letu postavili
spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije.
V 150-letnem obdobju pridobivanja premoga v Šaleški dolini je Premogovnik doživel
največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po energiji skokovito narasle.
Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let prejšnjega stoletja.
Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega
premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico
potreb po električni energiji. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je proizvodnja v 80.
letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope
in drugo sodobno opremo, skokovito povečala in se v letih med 1981 in 1986
povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in lastna
odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu. In v celotni
zgodovini, od pričetkov izpred 150 let pa vse do danes, smo lahko ponosni, da smo iz
globin Šaleške doline proizvedli več kot 266 mio ton premoga.
V neizprosnih razmerah pod zemljo so rudarji razvili zaupanje, povezanost in čut za
skupnost. Te vrednote so presegale jamske rove in se odražale v razvoju moderne
infrastrukture za življenje hitrorastočega števila rudarjev v Šaleški dolini. Rudarji so z
udarniškimi delovnimi akcijami, s samoprispevki in z darovanimi dodatnimi delovnimi
dnevi, imenovanimi »udarniški šihti«, z velikimi koraki gradili prihodnost zase in za
svoje otroke. Z lastnimi rokami, s krampi in z lopatami so gradili šole in vrtce, parke,
sredi mesta so zgradili otroško igrišče, gradili so kulturne in zadružne domove,
športne objekte, kot je atletski in nogometni stadion, odprt prav za rudarski praznik
leta 1955.
Največja udarniška akcija, ki je omogočila razvoj mest Velenje in Šoštanja, je bila
regulacija reke Pake med letoma 1956 in 1958. Tisoči prostovoljcev so ustvarili
pogoje za sodobno urbanizacijo. Izkopani kilometri jarkov za vodovodno, električno in
toplovodno omrežje so Velenje leta 1959 postavili na zemljevid kot prvo slovensko
mesto s toplovodnim omrežjem.
Rudarji smo vedno izkazovali solidarnost tudi drugim mestom, tako smo bili zraven
pri obnovi Kozjanskega po potresu leta 1974. Takrat smo pomagali z izgradnjo nove
osnovne šole v Zibiki. Danes pa je naša Jamska reševalna četa povezana v sistem
zaščite in reševanja Republike Slovenije – v 118-letni zgodovini smo vedno pomagali
tudi ponesrečenim v drugih rudnikih po Sloveniji in v tujini.
Premogovnik Velenje je v svoji dolgoletni tradiciji delovanja pustil močan pečat v
Šaleški dolini, zato ji želimo vrniti vsaj delček tistega, kar smo ji zaradi odkopavanja
premoga vzeli. Okolju želimo nekdanjo podobo vsaj delno povrniti z novimi
vsebinami. Okolica jezer obiskovalcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, ampak v
veliki meri postaja turistično in rekreativno privlačna lokacija. Uspešna in stalna
sanacija površin nad aktivnim delom premogovnika in urejena okolica nad območjih,
kjer se premog več ne odkopava, se kaže v urejenih rekreacijskih površinah okrog
Škalskega jezera, športnem in izobraževalnem centru, urejeni obali Velenjskega in
Družmirskega jezera, kolesarsko-sprehajalnih poteh, Muzeju premogovništva
Slovenije in turistični dejavnosti, kar so le nekateri dosežki, ki kažejo, da skrbimo za
naše okolje. Toplejši meseci na območje jezer privabijo veliko obiskovalcev, saj ta del
naše doline za mnoge pomeni oazo miru, kjer se lahko sprostijo, rekreirajo in družijo
– Velenjska plaža ob robu našega pridobivalnega prostora že nekaj let zmaguje v
natečaju za najboljše slovensko naravno kopališče.
Po vsem 150-letnem obdobju našega delovanja pa so se dane razmere v
premogovništvu precej spremenile. Po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga
smo danes v času zelenega prehoda. Slovenija se je skupaj z Evropo odločila za
razogljičenje energetike in je sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in
prestrukturiranje premogovnih regij. Ta določa, da bo naša država, v skladu z načeli
pravičnega prehoda, najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo
elektrike. Središčna in hkrati največja točka tega prehoda v ogljično nevtralno družbo
je Šaleška dolina s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Odločitev
glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala
na našo dolino in jo dodobra predrugačila.
Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih zaradi teh
usmeritev EU in Slovenije po zmanjšanju izpustov CO2 močno znižala in je v
lanskem letu znašala le še nekaj manj kot 2.200.000 ton in se bo v prihodnjih letih še
zmanjševala.
Za nemoteno nadaljevanje naše dejavnosti sta v pripravi dva, za nas zelo pomembna
zakona, s katerima bo država omogočila pravičen izstop iz premoga. Prvi je Zakon o
zapiranju premogovnika Velenje, ki predvideva, da ob sočasni proizvodnji čim prej
pričnemo zapirati tiste predele jame, ki jih več ne potrebujemo. S tem lahko vzdržno
nadaljujemo z dinamiko zmanjšanja proizvodnje in skrbimo, da zaradi prenehanja
odkopavanja premoga nihče ne bo izgubil službe, ter zagotavljamo pravičen izhod iz
premoga. Z dinamiko del namreč sledimo naravnemu odlivu kadra, torej dinamiki
upokojevanja, in tako v letu 2033, ko ugasne proizvodnja premoga in se izvajajo le še
zapiralna dela, preostane tista predvidena ekipa 600 ljudi, ki bo jamo zapirala in
dokončno sanirala površine nad njo.
Drugi težko pričakovani zakon pa je Zakon o prestrukturiranju naše regije. Z njim
mora biti zagotovljeno, da bomo za generacije, ki prihajajo, za naše otroke ustvarili
službe, ki bodo nadomeščale delovna mesta, izgubljena zaradi ugašanja
premogovništva. Skoraj 2000 delovnih mest je danes neposredno v našem
poslovnem sistemu, torej tukaj v Šaleški dolini. In po nekaterih ocenah jih je širše še
dvakrat toliko posredno povezanih z nami. Izgubo teh delovnih mest je potrebno
nadomestiti z novimi, in sicer v kvalitetnih programih, ki bodo prinašali vsaj takšno
dodano vrednost, kot je ta danes, 150 let po pričetku naše zgodbe.
In to zgodbo danes proslavljamo s posebnim dogodkom. Postavljamo največji
eksponat v okviru Muzeja premogovništva Slovenije, ki ga sestavlja 10 sekcij
odkopnega podporja, ki se raztezajo na 18 metrih širine, v višino pa jih lahko
raztegnemo do skoraj petih metrov. Pred njimi je postavljen pridobivalni stroj za
rezanje premoga ter transporter za njegov odvoz proti površini. S to sceno želimo
ohraniti našo rudarsko zgodovino in prenesti tehnično dediščino našim zanamcem.
Že 150 let torej pišemo zgodbo tega kraja – zgodbo o ljudeh, ki so s srčnostjo,
predanostjo in trdim delom oblikovali prostor, kjer se bogata tradicija prepleta z
napredkom, znanjem in s sodobno tehnologijo. Premogovnik Velenje je mnogo več
kot le del industrijske dediščine – je simbol skupnosti, trdoživosti in neomajne volje.
Je odsev generacij, ki so v temi rovov iskale svetlobo prihodnosti.
Generacija hčera in sinov rudarjev, ki je danes tukaj, s ponosom stoji na temeljih
rudarske tradicije. S spoštovanjem do preteklosti, z odgovornostjo do sedanjosti in z
enako energijo, kot jo že 150 nosimo v svojih srcih, odločeni v uspeh zremo v
prihodnost. Hvala, ker praznujete z nami!
SREČNO!
Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje
