Gospodarstvo

Nova pravila za delo v vročini 2026: podjetjem grozijo kazni, inšpektorji napovedujejo strožji nadzor

Delo na prostem v času vročinskih valov postaja resen varnostni problem

Vročinski valovi v Sloveniji niso več izjema, ampak postajajo stalnica poletnih mesecev. Visoke temperature vse bolj vplivajo tudi na varnost zaposlenih, predvsem tistih, ki delajo na prostem – na gradbiščih, cestah, v komunali, energetiki, kmetijstvu in logistiki.

Zaradi vse pogostejših ekstremnih temperatur je Ministrstvo za delo pripravilo nov vodnik za varno delo v času vročinskih valov, ki delodajalcem nalaga dodatne ukrepe za zaščito zaposlenih. Posebej izpostavljeno je delo na soncu pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija, kjer tveganje za vročinski stres, dehidracijo in zdravstvene zaplete hitro naraste.

V Velenju in širši Šaleški dolini je poleti veliko zaposlenih na terenu, zato bodo nova priporočila posebej pomembna za gradbeništvo, komunalo, vzdrževanje infrastrukture in energetiko.

Kakšna so nova pravila za delo v vročini?

Po veljavnih smernicah morajo delodajalci pri visokih temperaturah zaposlenim zagotoviti:

redne odmore,
dovolj pitne vode,
možnost umika v senco ali hladnejši prostor,
zaščito pred neposrednim soncem,
prilagoditev delovnega procesa.

Priporočilo določa najmanj 15 minut odmora na vsake dve do tri ure dela pri temperaturah nad 30 °C.

Vodnik dodatno poudarja, da morajo podjetja spremljati vremenska opozorila ARSO in organizacijo dela prilagajati glede na vremenske razmere. To pomeni:

premik najtežjih fizičnih del v zgodnje jutranje ure,
zmanjšanje fizičnih obremenitev,
pogostejše prekinitve dela,
rotacijo ekip,
dodatno zaščitno opremo,
možnost prekinitve dela v najbolj ekstremnih razmerah.

Vir priporočil:
MDDSZ – Varnost in zdravje pri delu v času vročinskih valov

Na papirju pravila, na terenu pogosto drugačna realnost

Čeprav zakonodaja postaja strožja, je praksa na številnih deloviščih pogosto precej drugačna.

Delavci opozarjajo, da se delo marsikje nadaljuje brez večjih prilagoditev tudi pri ekstremni vročini, ko asfalt in kovinske površine dosegajo temperature precej nad 50 stopinj Celzija. Posebej problematična so manjša gradbišča in podizvajalske verige, kjer se odgovornost pogosto prelaga med investitorji, izvajalci in nadzorniki.

V praksi zaposleni pogosto poročajo o:

pomanjkanju sence,
premalo odmorih,
nezadostni količini vode,
pritiskih zaradi rokov,
delu v najbolj vročem delu dneva.

Nekateri delavci iz Savinjsko-šaleške regije opozarjajo, da se zaščitni ukrepi izvajajo predvsem “na papirju”, medtem ko je realnost na terenu pogosto drugačna.

Inšpektorji napovedujejo strožji nadzor

Visoke temperature bodo letos pod posebnim nadzorom tudi zaradi vse več zdravstvenih tveganj.

Inšpektorat RS za delo opozarja, da mora delodajalec zagotavljati varne pogoje dela ne glede na letni čas. Če podjetje ne zagotovi osnovnih zaščitnih ukrepov, lahko sledijo globe in odgovornost zaradi ogrožanja zdravja zaposlenih.

Največ pozornosti bodo inšpektorji namenjali:

organizaciji odmorov,
zagotavljanju tekočine,
zaščiti pred soncem,
oceni tveganja,
prilagoditvi delovnega časa.

Delodajalci se zato letos težje sklicujejo na izgovore, kot so:

“rok mora biti končan”,
“tako delamo že 20 let”,
“vročina je del poletja”.

Kakšne kazni lahko doletijo podjetja?

Če delodajalec ne zagotavlja ustreznih pogojev za delo v vročini, lahko sledi:

ukrep inšpektorata,
denarna kazen,
prepoved izvajanja določenih del,
odgovornost ob poškodbah ali zdravstvenih zapletih zaposlenih.

Strokovnjaki opozarjajo, da vročinski stres ni le neprijetnost, ampak resno zdravstveno tveganje, ki lahko povzroči:

izčrpanost,
omedlevico,
dehidracijo,
težave s srcem,
vročinski udar.

Najbolj izpostavljeni so:

gradbeni delavci,
cestni delavci,
komunala,
kmetijstvo,
gozdarstvo,
terenske ekipe.

Velenje in Šaleška dolina med bolj izpostavljenimi območji

V Velenju in okolici poleti velik del zaposlenih opravlja delo na prostem. Visoke temperature posebej vplivajo na:

gradbišča,
vzdrževanje cest,
komunalne storitve,
energetiko,
proizvodnjo na odprtih površinah.

Zaradi podnebnih sprememb strokovnjaki opozarjajo, da bodo vročinski valovi v prihodnjih letih še pogostejši in intenzivnejši. To pomeni, da bodo morala podjetja vse bolj prilagajati organizacijo dela ekstremnim vremenskim razmeram.

Podnebne spremembe spreminjajo tudi pravila dela

Slovenija pri zaščiti zaposlenih vse bolj sledi praksam držav južne Evrope, kjer so omejitve dela v ekstremni vročini že dolgo del vsakdanje prakse.

Vprašanje danes ni več, ali bodo podjetja morala ukrepati, ampak katera bodo ukrepe začela izvajati pravočasno.

Delavec na soncu pri 35 stopinjah Celzija ni več samo utrujen – lahko postane žrtev resnega vročinskega stresa ali celo kolapsa.

Pogosta vprašanja o delu v vročini

Ali lahko delavec odkloni delo v ekstremni vročini?

Delodajalec mora zagotoviti varne pogoje dela. Če pogoji predstavljajo resno nevarnost za zdravje, mora ukrepati skladno z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu.