Foto: mojapoloznica.si
Ljubljana, 10. oktober 2025 – Analiza primerjave možnih scenarijev energetskega
prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji je pokazala, da je
scenarij, ki predvideva uporabo obnovljivih virov energije hkrati z jedrsko
energijo, najbolj vzdržen. Združuje namreč nizke stroške, visoko stopnjo
energetske avtonomije, stabilnost sistema in najnižji okoljski odtis. Scenarij, kjer
Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire, bi povečal uvozno
odvisnost, scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov
ter popolno naslonitev na obnovljive vire, pa prevelika tehnična in finančna
tveganja.
Projekcija prihodnje porabe električne energije
Potrebe po električni energiji se bodo do leta 2050 glede na današnjo rabo podvojile. Od
tega tri četrtine rasti porabe električne energije do leta 2050 izhajajo iz energetskega
prehoda (med drugim se naj bi po ocenah raba elektrike v prometu povečala z manj kot
0,3 TWh na več kot 6 TWh), le četrtina pa iz potreb zaradi pričakovane gospodarske rasti.
To pomeni, da bo prihodnja slovenska energetska politika morala zagotoviti predvsem
dovolj čiste in zanesljive električne energije za nadomestitev fosilnih goriv, saj brez tega
ne bo mogoče doseči podnebnih ciljev ter ciljev razvoja Slovenije in blaginje njenih
prebivalcev.
»Analiza scenarijev in predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega
sistema Slovenije« je medsebojno primerjala možne scenarije ter oblikovala strokovno
utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema
Slovenije (EES). Izhodišče analize je pri tem bilo, da morajo vsi alternativni koncepti EES
zagotoviti zadosten obseg električne energije, tako za razvojni preboj Slovenije kot za
energetski prehod na nizkoogljične vire.
Vodja strokovne skupine prof. dr. Jože P. Damijan je na današnji novinarski konferenci
predstavil ugotovitve primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju
oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Izpostavil je, da se je na podlagi primerjave štirih
scenarijev, ki jih je strokovna skupina ovrednotila glede na pet kriterijev, kot optimalna
smer izkazal scenarij OVE + jedrska.
O pomenu najbolj optimalnega scenarija prenove elektroenergetskega sistema z vidika
poslovnih odjemalcev sta spregovorila Igor Akrapovič, podpredsednik SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov in Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske
zbornice Slovenije (GZS), ki je spomnila na lansko deklaracijo Vrha gospodarstva, kjer
so bila opredeljena stališča glede energetske varnosti.
Pregled scenarijev
Izbor scenarijev za analizo izhaja iz dosedanjih dokumentov in študij konceptov
bodočega EES, ki so nastajali od leta 2022 dalje. Na podlagi teh dokumentov je strokovna
skupina identificirala štiri glavne smeri oz. možne scenarije razvoja slovenskega EES: (1)
Status quo, (2) OVE + plin, (3) 100 % OVE ter (4) OVE + jedrska, ki ima dodan podscenarij
4a, v katerem je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upoštevan tudi kriterij vpliva
na biodiverziteto.
V dokumentu je strokovna skupina scenarije ocenjevala po petih ključnih kriterijih: (1)
energetski avtonomiji, (2) stabilnosti in zanesljivosti sistema, (3) celotnih družbenih
stroških, (4) stroškovni in maloprodajni ceni električne energije za odjemalce ter (5)
okoljskih vplivih. Kot končna kriterija za primerjavo pa sta uporabljena dva kriterija:
strošek električne energije na MWh za slovenske odjemalce, ki vključuje vse stroške in
dajatve vezane na maloprodajno ceno, ter globalni okoljski učinki zaradi porabljene
energije v Sloveniji.
Scenarij 1: Status quo
V tem scenariju Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire. To pomeni,
da bi Termoelektrarna Šoštanj prenehala delovati do leta 2033, jedrska elektrarna Krško
pa do leta 2043. Po tem letu bi večino električne energije morali uvažati. Tak pristop je
sicer stroškovno na kratki rok manj zahteven, dolgoročno pa prinaša visoko uvozno
odvisnost, nestabilnost in izjemno tveganje za oskrbo.
Scenarij 2: OVE + plin
Ta scenarij temelji na povečanju kapacitet sončnih in vetrnih elektrarn ob sočasni
uporabi plinskih elektrarn za zagotavljanje stabilnosti sistema. Gre za pristop, ki ga
predvideva tudi posodobljeni Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN). Čeprav
omogoča večjo vlogo obnovljivih virov, pa Slovenijo pušča precej odvisno od uvoza plina
in elektrike, hkrati pa povečuje emisije CO₂.
Scenarij 3: 100 % OVE
Gre za najbolj ambiciozen, a tudi najbolj problematičen
scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in
fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire. To bi zahtevalo enormno
povečanje sončnih in vetrnih kapacitet ter zelo velike sisteme za
shranjevanje energije. Čeprav je teoretično mogoče, je tak pristop zaradi nestanovitnosti
proizvodnje, visokih stroškov in potrebe po uvozu elektrike v času brez sonca in vetra
ocenjen kot tehnično in ekonomsko težko izvedljiv oziroma neustrezen.
Scenarij 4: OVE + jedrska
Ta scenarij predstavlja uravnoteženo kombinacijo. Predvideva podaljšanje življenjske
dobe NEK do leta 2063, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2, hkrati pa zmerno rast
sončnih in vetrnih kapacitet ter razvoj hidroelektrarn. Tako bi Slovenija dolgoročno
ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v
primerjavi z drugimi možnostmi.
Scenarij 4a: OVE + jedrska, brez novih hidroelektrarn
V analizi je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov, upoštevan tudi kriterij vplivov na
biodiverziteto. Zato je strokovna skupina v analizo vključila tudi različico osnovnega
jedrsko-obnovljivega scenarija, ki ne predvideva izgradnje novih hidroelektrarn na
srednji Savi. Zaradi tega bi bila potrebna večja uporaba baterij in drugih hranilnikov ter
večji uvoz plina, kar nekoliko poveča stroške ter izpuste CO₂, a osnovna logika ostaja
enaka – jedrska energija kot temelj, obnovljivi viri kot dopolnitev.
Izvedbo študije je omogočil SBC – Klub slovenskih podjetnikov v okviru programa Uspešna
Slovenija. Projekt sta podprli tudi Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška
zbornica Slovenije.
Celotna študija je objavljena na spletni strani MojaPoloznica.si
Vir: SBC
