Savinjsko-šaleška regija vstopa v eno največjih gospodarskih preobrazb v svoji zgodovini. Rezultati poslovanja za leto 2025 kažejo, da gospodarstvo ostaja stabilno in konkurenčno, obenem pa v regijo prihajajo desetine milijonov evrov novih investicij. Toda pred Velenjem, Šaleško dolino in celotno SAŠA regijo ostaja zahtevna naloga – kako po postopnem umiku od premoga ustvariti dovolj novih, kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest.
Savinjsko-šaleško gospodarstvo je v zadnjih letih živelo v precej nenavadnih razmerah. Na eni strani se je regija soočala z negotovostjo zaradi postopnega zapiranja premogovne dejavnosti in sprememb v energetiki, na drugi strani pa so številna podjetja nadaljevala razvoj, vlagala v tehnologijo in uspešno nastopala na tujih trgih.
Najbolj sveži poslovni podatki za leto 2025 kažejo, da gospodarstvo SAŠA regije ostaja precej bolj odporno, kot bi lahko sklepali zgolj iz težav energetskega sektorja. Na območju desetih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline je lani poslovalo 1.339 gospodarskih družb in 1.547 samostojnih podjetnikov. Gospodarske družbe so skupaj ustvarile 128 milijonov evrov neto čistega dobička.
Še pomembnejši je podatek o ustvarjeni dodani vrednosti. Neto dodana vrednost gospodarstva je dosegla skoraj milijardo evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za šest odstotkov in dosegla 59.715 evrov. Prihodki podjetij na tujih trgih so se povečali za tri odstotke, kar potrjuje, da je pomemben del regijskega gospodarstva močno povezan z mednarodnimi trgi.
Od energetskega stebra k bolj raznolikemu gospodarstvu
Prav tu se skriva ena največjih zgodb prihodnjih let.
Šaleška dolina je desetletja temeljila na premogu, energetiki in velikih industrijskih sistemih. Velenje je zraslo skupaj s Premogovnikom Velenje in energetskim kompleksom, zato sprememba gospodarskega modela ni majhna razvojna naloga, ampak proces, ki bo vplival na celotno regijo.
Država ocenjuje, da bi lahko zaradi postopnega zapiranja Premogovnika Velenje regija izgubila približno 5.000 delovnih mest. Prav zato je bil februarja letos sprejet Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije za obdobje 2026–2035. Med ključnimi cilji so gospodarska diverzifikacija, nova delovna mesta, energetsko prestrukturiranje, razvoj podjetništva in trajnostna raba prostora.
Prihodnost regije tako ne bo več temeljila na enem samem velikem gospodarskem stebru. V ospredje prihajajo nova podjetja, tehnološki razvoj, avtomatizacija, digitalizacija, obnovljivi viri energije, krožno gospodarstvo, lesnopredelovalna industrija ter razvoj zagonskih in hitro rastočih podjetij.
42,5 milijona evrov za nove investicije
Da ne gre samo za načrte na papirju, kažejo tudi aktualne investicije.
Avgusta je bilo objavljeno, da je bilo v okviru Sklada za pravični prehod za SAŠA regijo odobrenih 42,5 milijona evrov za produktivne naložbe. Sredstva je pridobilo 21 projektov podjetij, ki bodo vlagala v avtomatizacijo, napredne tehnologije, obnovljive vire energije, krožno gospodarstvo, digitalizacijo in razvoj novih izdelkov.
Pomembno je, da niso vključena samo največja podjetja. Med prejemniki so tako velika kot mala in srednja podjetja, kar kaže na željo po širjenju gospodarske baze regije.
Med projekti so med drugim nova velenjska tovarna prehranskih dopolnil podjetja ErgoPharma, razvoj trajnostnih izdelkov v Gorenju, projekti podjetij Plastika Skaza, PLP Velenje, TIKI HVAC, Turna, Esotech, Autotech, Reduxi Adria, MEGA M in drugih. Investicije segajo od avtomatizacije proizvodnje in digitalizacije do novih tehnologij, trajnostne proizvodnje in razvoja novih izdelkov.
To je pomemben signal. Če je bil Velenje desetletja prepoznaven predvsem po premogu in energetiki, se danes vse bolj kaže drugačna gospodarska slika.
Denar je na voljo, zdaj je pomembna izvedba
Pri prestrukturiranju pa sama razpoložljivost evropskega in državnega denarja ne bo dovolj.
Regija mora sredstva spremeniti v konkretne proizvodne zmogljivosti, nova podjetja, nova znanja in predvsem nova delovna mesta.
Tudi država poudarja, da mora pravični prehod prinesti kakovostna delovna mesta, nova znanja, usposabljanje in konkurenčno gospodarstvo. Ministrstvo je septembra 2026 ponovno izpostavilo diverzifikacijo gospodarstva, energetsko prestrukturiranje, vseživljenjsko karierno orientacijo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti.
Za SAŠA regijo je pomembno tudi dejstvo, da je v okviru Sklada za pravični prehod za ukrepe v regiji namenjenih skoraj 174 milijonov evrov, Slovenija pa ima za obe premogovni regiji skupaj na voljo dobrih 258 milijonov evrov.
Največji problem niso več samo investicije – ampak ljudje
Čeprav številke kažejo na rast in nove investicije, imajo podjetja vse več težav pri iskanju ustreznih kadrov.
V SAŠA regiji je brezposelnost nizka, podjetja pa iščejo strokovnjake, tehnično usposobljene delavce in druge kadre, ki jih potrebujejo za razvoj. Zato bo povezovanje podjetij s šolami, izobraževalnimi ustanovami in mladimi eden od ključnih pogojev za uspeh prestrukturiranja.
To je lahko tudi ena največjih priložnosti Velenja.
Če bo regija uspela razviti nova podjetja in nova delovna mesta na področju tehnologije, energetike, avtomatizacije, digitalizacije, trajnostne proizvodnje in drugih perspektivnih dejavnosti, lahko mladim ponudi razlog, da ostanejo doma.
Če tega ne bo, lahko pride do paradoksa: v regijo bodo prihajali milijoni evrov za razvoj, podjetja bodo širila proizvodnjo, vendar ne bo dovolj ljudi, ki bi ta razvoj lahko uresničili.
Velenje želi postati več kot industrijsko mesto
Pomemben del nove razvojne zgodbe je tudi ambicija Velenja, da se razvije v bolj inovativno in podjetniško okolje.
Med strateškimi projekti države je tako tudi Dolina zagonskih in hitrorastočih podjetij, ki je povezana z ambicijo Velenja po razvoju inovacijskega okolja. Med pomembnimi projekti prihodnosti so tudi prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, prehod energetske lokacije TEŠ na obnovljive vire ter razvoj kulturnega in kreativnega sektorja.
To pomeni, da se bo morala spremeniti tudi podoba gospodarstva.
Velenje prihodnosti ne bo več samo mesto velikih industrijskih sistemov, ampak mora postati prostor, kjer bodo lahko rasla mala in srednja podjetja, tehnološka podjetja, razvojni centri in podjetniške ideje.
Gospodarstvo je del rešitve, ne problem
Prav zato so aktualni poslovni rezultati pomembni.
Leto 2025 je pokazalo, da je gospodarstvo SAŠA regije sposobno ustvarjati dobiček, povečevati dodano vrednost in konkurirati na tujih trgih. To pomeni, da regija v proces prestrukturiranja ne vstopa brez gospodarske osnove.
Nasprotno – v preobrazbo vstopa z več kot 1.300 gospodarskimi družbami, več kot 1.500 samostojnimi podjetniki, skoraj milijardo evrov neto dodane vrednosti in novimi investicijami v višini več deset milijonov evrov.
Največje vprašanje zato ni več, ali ima SAŠA regija gospodarstvo, ki je sposobno preživeti prehod.
Vprašanje je, kakšno gospodarstvo bo imela čez deset ali petnajst let.
Če bo denar iz pravičnega prehoda učinkovito porabljen, če bodo investicije izvedene, če bo regija uspela privabiti nove podjetnike in če bo znala zadržati mlade ter usposobljene ljudi, ima Šaleška dolina možnost, da iz enega največjih gospodarskih preizkusov v svoji zgodovini izide z bolj raznolikim in konkurenčnim gospodarstvom.
Premog se tako počasi umika. Toda gospodarska zgodba Šaleške doline se s tem še zdaleč ne končuje.
Pravzaprav se njeno novo poglavje šele začenja.
Velenje.com
