Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, v okviru katere
deluje Center za pravični prehod SAŠA, je včeraj v Logarski dolini pripravila Razvojno
konferenco Savinjsko-šaleške regije 2026 z naslovom Nova smer naprej. Udeležili so se
je predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, izobraževanja, znanosti,
nevladnega sektorja in razvojne institucije ter predstavniki Ministrstva za lokalno
samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Konferenca je bila namenjena soočanju pogledov in izmenjavi mnenj o ključnih razvojnih
izzivih in priložnostih, ki lahko pospešijo razvojni preboj Savinjsko-šaleške regije.
Slovenija je s Strategijo regionalnega razvoja 2026–2050 izbrala scenarij policentričnega in
prostorsko uravnoteženega razvoja, ki krepi vlogo regijskih središč. Močnejša regionalna
politika naj bi prispevala k zmanjševanju razvojnih razlik z dvigom konkurenčnosti
regij, temelječem na njihovih lastnih potencialih. Gostje in udeleženci so kot glavne
razvojne potenciale Savinjsko-šaleške regije izpostavili človeški kapital – ljudi, njihove
znanje in spretnosti, energetiko, turizem in lesarstvo.
Zagotavljanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter dostopna mreža kakovostnih
javnih storitev sta med ključnimi cilji Strategije, ki naj bi prebivalcem omogočila višjo
kakovost življenja v vseh regijah. Ohranjanje kakovosti življenja mora biti tudi eden izmed
glavnih ciljev regijske razvojne strategije. V SAŠA regiji so opazne razlike med mestom in
podeželjem, kar pa ne pomeni slabše kakovosti na eni ali na drugi strani. Kot večji izziv se
kaže zmanjševanje dostopnosti zlasti tržnih storitev v odročnejših krajih Zgornje
Savinjske doline, kar bi lahko izboljšali tudi s pomočjo različnih inovativnih pristopov. K
dostopnosti storitev in kakovosti življenja lahko smiselno prispeva tudi turizem, če je
načrtovan in deluje tako, da se upoštevajo potrebe in spoštujejo interesi lokalnega
prebivalstva ter da ti tudi aktivno soustvarjajo in tudi koristijo lokalno ponudbo.
Prehod iz premoga na druge vire, s tem pa tudi nove priložnosti za industrijo, ki jo prehod,
obstoječa infrastruktura, znanje in razvoj novih tehnologij ponujata so specifični izzivi
območja. Prihodnost energetike v SAŠA regiji ni en sam vir, temveč premišljena
kombinacija več alternativnih virov. Energetika je vsekakor tudi priložnost za krepitev
podjetništva v regiji. Znanje, dobra energetska infrastruktura in podjetja, ki se
ukvarjajo z energetiko so tisto, kar so udeleženci izpostavili kot največje potenciale za
nadaljnji razvoj tega področja.
Potrebno je zagotavljati tudi odpornost – sposobnost regije, da opuščeno spremeni v
priložnost in najde nove načine za raznoliko in odpornejšo regijo, tako z vidika
samozadostnosti kot tudi zaščite pred vplivi podnebnih sprememb. Vsi nadaljnji koraki
morajo biti načrtovani dovolj premišljeno, da bodo vzdržni v luči spreminjajočega se
podnebja in svetovnih geopolitičnih razmer. Velik potencial predstavlja podzemna
infrastruktura Premogovnika Velenje, ki ponuja polje za raziskave in razvoj aktivnosti po
končanem izkopavanju. Nujno je zagotoviti odpornost proti poplavam, regija še danes
okreva po ujmi iz leta 2023. Dotaknili smo se tudi prehranske samooskrbe, potencialov
kmetijske pridelave in predelave živil.
Poleg gospodarstva in izobraževanja so pomembna podpora razvoju še lokalne skupnosti,
ki morajo poskrbeti predvsem za osnovne pogoje: vzpostavljanje poslovnih con in druge
infrastrukture, umeščanje projektov v prostor, zagotavljanje kakovosti življenja in
podporo pri oblikovanju politik in pripravi podlag za pridobivanje sredstev. Tak primer
je sodelovanje pri pripravi Zakona o razvojnem prestrukturiranju regije, ki prinaša
dodatne finančne spodbude za zagon novih dejavnosti ter ohranjanje kakovosti življenja v
regiji.
Na konferenci je udeležence pozdravil med drugimi tudi državni sekretar Ministrstva za
lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, g. Rok Šimenc, ki je poudaril, da
odgovor na vprašanje, kako regijo prestrukturirati, ne sme prihajati z države, ampak iz
regije. Zagotovil je, da bodo na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni
razvoj ostali partner premogovni regiji.
Navzoči so si bili enotni, za uspeh do potrebni znanje, sodelovanje in pogum. Dolgoročna
vizija ter opredelitev ključnih razvojnih projektov ob izpostavljenih potencialih
predstavljata temelje poti, ki nas vodi v prihodnost.
Konferenca predstavlja prvi korak pri oblikovanju območnega razvojnega programa za
programsko obdobje 2028-2034.
Sporočilo za javnost
CENTER ZA PRAVIČNI PREHOD
