Častitljiva obletnica – 150 let delovanja Premogovnika Velenje – nas spominja na generacije rudarjev, ki so s svojim delom, pogumom in tovarištvom ustvarjali podobo Šaleške doline in širše regije in pomembno prispevali k razvoju slovenske energetike. Ta pomemben mejnik so v podjetju obeležili v duhu rudarstva, tradicije in skupnosti v soboto, 28. junija 2025, , ko so na Mestnem stadionu v Velenju izvedli 64. Skok čez kožo ter pripravili pester kulturni program. Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
“Danes je za Premogovnik Velenje izjemen dan. Ob dnevu rudarjev praznujemo vsi, praznuje celotna Šaleška dolina,” je obiskovalce nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. »Letos pa imamo še prav poseben razlog, da slavimo še slovesneje, še ponosneje in še bolj veselo. Slavimo namreč visok in častitljiv jubilej, 150 let obstoja. Praznujemo ga na kraju zgolj nekaj sto metrov stran od tam, kjer je pred poldrugim stoletjem prva vrtina prevrtala premogov sloj, kasneje pa sta tu v premog zarezala prvi kramp in prva lopata. Po 150 letih praznujemo torej skoraj na istem mestu, kjer se je začela izjemna zgodba ustvarjanja industrijske zgodovine Šaleške doline, razvoja, trdega dela in izjemnega tovarištva.”
Ko se ob vsem tem oziramo v preteklost, se z velikim ponosom spominjamo naše zgodovine. Začetki organiziranega pridobivanja premoga so bili skromni in zahtevni. Leta 1887 je bilo izkopanih 3.500 ton premoga. Skoraj sto let je nato minilo do največjega razmaha proizvodnje v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, proizvodnja pa se je skokovito povečala in se med letoma 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga letno. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po energiji.
To je bil čas, ko je velenjski premogovnik zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico potreb Slovenije po električni energiji. In lahko smo ponosni, da smo v celotni zgodovini, od pričetkov izpred 150 leti pa vse do danes, iz globin Šaleške doline nakopali že več kot 266 mio ton premoga.
“Naše delo v današnjem času se močno razlikuje od preteklosti – sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje so nadomestili veliko večino fizičnega napora, a temeljne vrednote – strokovnost, zanesljivost in pogum – ostajajo nespremenjene. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega, je način življenja. Način življenja, ki zahteva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave.”
V svojem govoru se je generalni direktor spomnil tudi vseh, ki so v premogovniku izgubili svoja življenja.
“Včasih pa se zgodi, da narava rudarju pokaže, kako močna, neizprosna in nevarna je lahko. In v letošnjem januarju se je zgodilo prav to. Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztrgala naše sodelavce, očete, sinove, može, prijatelje. Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik se iz globin podzemlja niso vrnili. V zgodovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je premog dajal kruh za življenje in jim je njihova življenja tudi odvzel. V ta namen in njihov spomin bomo letos postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije.”
Vsem tem žrtvam premogovništva so se vsi zbrani poklonili z minuto molka.
“Po vsem 150-letnem obdobju našega delovanja pa so se dane razmere v premogovništvu precej spremenile. Po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga smo danes v času zelenega prehoda. Slovenija se je zavezala za razogljičenje energetike in bo najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo elektrike. Središčna in hkrati največja točka tega prehoda v ogljično nevtralno družbo je Šaleška dolina s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na našo dolino in jo dodobra predrugačila.
Letošnje leto je za nas še posebej zahtevno, saj smo zaradi tragičnega januarskega dogodka bili v prvi polovici leta prisiljeni obratovati s samo enim odkopom. Vendar kljub temu letošnja načrtovana količina premoga ni ogrožena. Zopet smo rudarji dokazali svojo neomajnost, še posebej pa se je izkazala naša elitna skupina jamskih reševalcev. Ob tragični nesreči so se borili do zadnjega atoma moči – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitvami časa ter s srcem in pogumom vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svoje tovariše. Kasneje pa, ko smo pristopili k reševalni akciji samega odkopa, so z izjemno prizadevnostjo, trudom in trdim delom uspeli zopet pognati prizadeti odkop, ki danes nemoteno deluje. Ob tej priložnosti bi rad izrekel vse pohvale in iskreno zahvalo vsem pogumnim rudarjem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da smo lahko odkop sanirali in varno zagnali, še posebej pa pohvala velja našim neustrašnim jamskim reševalcem.”
Slovenija se je skupaj z Evropo zavezala k izhodu iz premoga. In zavezala se je, da bo ta prehod izpeljala pravično in da v tem procesu nihče ne bo ostal pozabljen. Zato sta v pripravi za nas dva ključna zakona. Prvi je Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Ta bo poskrbel, da ob sočasni proizvodnji pričnemo zapirati tiste predele jame, ki jih več ne potrebujemo. S tem lahko vzdržno nadaljujemo z dinamiko zmanjšanja proizvodnje in skrbimo, da zaradi prenehanja odkopavanja premoga nihče ne bo izgubil službe, ter zagotavljamo pravičen izhod iz premoga. Z dinamiko del namreč sledimo naravnemu odlivu kadra, torej dinamiki upokojevanja, in tako v letu 2033, ko ugasne proizvodnja premoga in se izvajajo le še zapiralna dela, preostane tista predvidena ekipa 600 ljudi, ki bo podzemne prostore (kar 50 kilometrov jih je danes odprtih pod Šaleško dolino), še naslednjih 15 let zapirala in dokončno sanirala površine nad njo.
Drugi je zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Z njim mora biti zagotovljeno, da bomo za generacije, ki prihajajo, za naše otroke, ustvarili nove službe z novimi vsebinami. Z njimi bomo nadomeščali tista delovna mesta, ki bodo izgubljena zaradi ugašanja premogovništva. Skoraj 2000 delovnih mest je danes neposredno v našem poslovnem sistemu, torej tukaj v Šaleški dolini. In po nekaterih ocenah jih je širše še dvakrat toliko posredno povezanih z nami. Izgubo teh delovnih mest je potrebno nadomestiti z novimi, in sicer v kvalitetnih programih, ki bodo prinašali vsaj takšno dodano vrednost, kot jih prinašajo delovna mesta v rudarstvu danes.
“Dokaz, da mladi verjamejo v to skupno vizijo, je danes tu pred nami. Ponosno in z veseljem opazujem, kako nova generacija rudarjev vstopa v naš rudarski stan. Pridružili se bodo svojim izkušenim kolegom rudarjem in nadaljevali vrednote, ki ste jih zgradili vi, spoštovani sodelavci in naši nekdanji zaposleni. Iskrena hvala za vaš prispevek, predanost, pripadnost in srčnost.
Danes stojimo na temeljih, ki so jih oblikovala vsa ta leta rudarske tradicije. Ki ste jih tlakovali vi, spoštovani sodelavci in sodelavke, ter naši predhodniki. S spoštovanjem vam zato voščim ob našem stanovskem prazniku in še posebej ob našem 150-letnem jubileju!” je svoj govor zaključil mag. Marko Mavec
Dan rudarjev, ki ga obeležujemo 3. julija, je za vse, ki smo povezani s premogovništvom in ki živimo ter delujemo v Šaleški dolini, največji praznik. Do danes smo v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.970 novincev, dijake rudarske, strojne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije; v soboto, 28. junija, smo jih še 33.
Budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje so naznanile praznični dan, ob 6. uri se je z velenjskega gradu oglasila kanonada. Ob 18. uri so se na Titovem trgu v središču Velenja zbrali uniformirani rudarji, od koder so ob 18.25 pod vodstvom komandanta parade Borisa Sotlerja krenili proti stadionu, kjer je potekala slavnostna prireditev.
Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak (njegov govor pošiljamo v prilogi).
Utemeljitev za častnega skakalca: Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je po izobrazbi krajinski arhitekt in prejemnik nagrade za življenjsko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Njegovo poklicno pot zaznamuje globoko spoštovanje do prostora – in do ljudi, ki so ga soustvarjali z delom, žulji in s pogumom.
Kot minister ni nikoli govoril o rudarjenju zgolj kot o gospodarski dejavnosti. Zanj je rudarstvo del naše identitete – zgodba krajev, kot so Velenje, Trbovlje, Hrastnik, Mežica in Idrija. Zgodba o pogumu, odrekanju in napredku. Ob zapiranju rudnikov zato ne govori o koncu, temveč o novem začetku – v turizmu, znanju, tehnologiji in predvsem v ljudeh.
Zaveda se, da se pravičen prehod ne začne z razvojnimi dokumenti, ampak s spoštovanjem: do rudarja, do njegove družine in do doline, ki je dala več, kot je kdaj koli zahtevala.
Danes z opravljanjem častnega skoka čez kožo ne vstopa v rudarsko jamo, temveč v rudarsko zgodbo – zavezano prihodnosti, ki bo dolini vrnila, kar ji pripada: dostojanstvo, vizijo in razvoj.
Zaradi vsega naštetega in tankočutnega posluha ministra Jožeta Novaka do našega dela, rudarjev in naše Doline gre naziv častnega skakalce nedvomno v prave roke. Njegovo geslo se je glasilo: “Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spoznanje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej.”
Dogodek je pospremil bogat kulturni in glasbeni program, v katerem so nastopili: Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet Velenje, Harmonikarski orkester Barbara PV, Skupina Ave, 6Pack Čukur, Robert Goter, Jani Napotnik, Rajko Britovšek, Šaleški akademski pevski zbor, Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje, Plesna šola Spin, Plesna šola Mdancein posebna glasbena gostja Helena Blagne. Po prireditvi je sledilo že tradicionalno družabno srečanje zaposlenih in upokojencev Skupine Premogovnik Velenje.
Vir: Služba za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje
