Velenje, 30. september 2026 – V Velenju včeraj in danes poteka letno srečanje partnerjev projekta Severnojadranska vodikova dolina (North Adriatic Hydrogen Valley – NAHV), prve čezmejne vodikove doline v Evropski uniji. Predstavniki 39 partnerjev iz Slovenije, Hrvaške in italijanske avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine predstavljajo napredek projekta, razvoj posameznih pilotnih projektov ter usklajujejo nadaljnje aktivnosti za vzpostavitev čezmejnega trga obnovljivega vodika.
Srečanje se je pričelo z javno konferenco, posvečeno razvoju vodikovega gospodarstva v severnojadranski regiji in Evropi. Udeležence je nagovoril dr. Tomaž Žagar, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki je poudaril pomembno vlogo vodika v prihodnjem energetskem sistemu. »Pri razogljičenju gospodarstva mora biti neposredna elektrifikacija vedno prva izbira, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo. Obstajajo pa sektorji, v katerih električna energija ne more učinkovito nadomestiti fosilnih goriv. Prav tam ima vodik pomembno vlogo pri razvoju prihodnjega nizkoogljičnega energetskega sistema,« je poudaril dr. Žagar. Ob tem je dodal, da Slovenija pripravlja poseben akcijski načrt za vodik, ki bo opredelil ključne prednostne naloge, ukrepe in projekte do leta 2030 ter začrtal tudi dolgoročnejšo perspektivo do leta 2040. Posebej je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja: »Nobena država ne more razviti vodikovega gospodarstva sama. Prihodnji vodikovi trgi bodo temeljili na povezovanju držav, infrastrukture, znanja in industrije. Zato je Severnojadranska vodikova dolina eden najpomembnejših razvojnih projektov na tem področju.«
Projekt NAHV je predstavil Miha Pečovnik, izvršni direktor za razvoj in investicije v HSE. Dejal je: »Pred tremi leti smo govorili o potencialu vodika. Danes govorimo o konkretnih projektih, investicijah in partnerstvih. Severnojadranska vodikova dolina dokazuje, da lahko države, podjetja in raziskovalne institucije skupaj ustvarijo pogoje za vzpostavitev prvega čezmejnega trga obnovljivega vodika v Evropi.«
Osrednji del konference je bila okrogla miza z naslovom »Od vodikovih dolin do vodikovih trgov: povezovanje ekosistemov, izkušenj in priložnosti«, na kateri so sodelovali predstavniki Slovenije, Hrvaške in Furlanije – Julijske krajine. Razprava se je osredotočila na razvoj vodikovega trga, potrebno infrastrukturo, prihodnje povpraševanje po obnovljivem vodiku ter vlogo držav pri oblikovanju spodbudnega regulatornega in investicijskega okolja. Sodelujoči so izpostavili skupne izzive, s katerimi se soočajo države pri razvoju vodikovega gospodarstva, med drugim potrebo po učinkovitih finančnih mehanizmih, poenostavitvi administrativnih postopkov in vzpostavitvi stabilnega regulatornega okolja za podporo naložbam v vodikove tehnologije.
Davor Rašić, sekretar na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, je poudaril pomen ustvarjanja pogojev za delujoč vodikov trg: »Vloga ministrstva je olajšati razvoj delujočega vodikovega trga. Vodika ne moremo narediti gospodarsko konkurenčnega zgolj z regulativo. Kar lahko storimo, je povezovanje proizvajalcev s potencialnimi uporabniki, zagotavljanje predvidljivega regulatornega okolja, odpravljanje administrativnih ovir ter podpora razvoju potrebne infrastrukture. Z drugimi besedami, naša naloga je zmanjšati ovire med tistimi, ki želijo vodik proizvajati, in tistimi, ki so ga pripravljeni uporabljati.«
Sodelujoči so se strinjali, da uspešen razvoj vodikovega gospodarstva zahteva usklajen napredek na področjih proizvodnje, infrastrukture in povpraševanja ter tesno sodelovanje med državnimi institucijami, gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami. Poudarili so tudi pomen čezmejnega sodelovanja, saj bo dolgoročna konkurenčnost evropskega vodikovega trga odvisna od učinkovitega povezovanja nacionalnih vodikovih ekosistemov.
Severnojadranska vodikova dolina je eden ključnih evropskih projektov za uvajanje obnovljivega vodika. Projekt pod vodstvom HSE, največjega slovenskega proizvajalca in trgovca z električno energijo iz obnovljivih virov, povezuje 39 organizacij iz Slovenije, Hrvaške in Italije ter zajema celotno vodikovo vrednostno verigo, od proizvodnje in shranjevanja do distribucije in končne uporabe.
V nadaljevanju konzorcijskega srečanja so partnerji pregledali napredek posameznih pilotnih projektov, aktivnosti na področju izobraževanja in razvoja kompetenc ter druge pobude, namenjene dolgoročni krepitvi severnojadranskega vodikovega ekosistema.
Vir: Služba za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje HSE
