Razvojna agencija Savinjsko-šaleške (SAŠA) regije je v okviru Centra za
pravični prehod SAŠA v sodelovanju s Sindikatom Premogovnika Velenje in
Sindikatom Termoelektrarne Šoštanj organizirala okroglo mizo Šaleška
dolina na razpotju. V poglobljeni razpravi so sogovorniki razgrnili
rezultate študij, ki jih je Center izvedel v letu 2024, s tem dogodkom pa smo
tudi počastili 150-letnico premogovništva v Šaleški dolini.
Ena izmed temeljnih nalog Centra za pravični prehod SAŠA je izvedba študij v
podporo procesom pravičnega prehoda. V lanskem letu so bile s pomočjo
zunanjih izvajalcev izdelane tri:
Socialne in ekonomske posledice predčasnega zapiranja TEŠ in
Premogovnika Velenje (PV),
Raziskava stanja družbene zavesti prebivalcev SAŠA regije in
Anketa o motiviranosti za prekvalifikacije med zaposlenimi v PV in TEŠ.
Gostje omizja so bili dr. Žan Oplotnik (Univerza v Mariboru, ekonomist in
soavtor študije Socialne in ekonomske posledice predčasnega zapiranja TEŠ in
PV), dr. Dan Podjed (ZRC SAZU, antropolog), dr. Jani Kozina (ZRC SAZU, kulturni
geograf), Rok Jovan (Premogovnik Velenje, rudar) in Aleša Puklič (Šolski center
Velenje, dijakinja). S pestrim naborom sogovornikov smo želeli soočiti tako
pogled strokovnjakov »od zunaj« kot tudi slišati glas ljudi iz doline.
V razpravi so gostje poudarili pomen sodelovanja z ljudmi, oblikovanje
politik in ukrepov z njimi in ne za njih, ustrezno komuniciranje (pravi
kanali), upoštevanje dediščine in znanja v dolini ter vrednot, ki so se v
rudarskih krajih razvile zaradi specifike težkega dela (solidarnost,
zaupanje, spoštovanje, medsebojna pomoč, pripadnost).
Aleša Puklič je izrazila željo mladih, da v dolini ostanejo, vendar potrebujejo
ustrezna delovna mesta in stanovanja. Delovanje mladinskih organizacij in
infrastrukture za mlade je ustrezno, želijo pa si več informacij o pravičnem
prehodu in procesih, predvsem v šolah.
Rok Jovan je izpostavil pomen domačega znanja in predlagal razvoj novih
dejavnosti v dolini. Izrazil je pričakovanje, da bo za starejše kolege dobro
poskrbljeno, mlajši pa bi lahko svoje kariere nadgradili s krepitvijo specialnih
znanj v drugih sektorjih, kot sta gradnja tunelov in gradbeništvo. Rudarjem je
potrebno omogočiti prekvalifikacije.
Dr. Jani Kozina je opozoril na bogato dediščino, predvsem tehniško znanje, ki ne
sme biti zanemarjeno, temveč mora biti vključeno v načrte za prihodnost. Kot
dober primer izhoda iz rudarjenja je izpostavil primer Idrije.
Dr. Dan Podjed je izpostavil načelo zmernosti kot vodilo pri razvoju, ki mora
potekati po meri ljudi, ter pomen krepitve vrednot rudarskih mest, ki so
svetilniki teh vrednot.
Izbira ustreznih razvojnih projektov, ki bodo predstavljali osnovo za nadaljnjo
pot in v katerih se bodo ljudje videli, tako mlajše kot starejše generacije, je v
procesu prehoda ključna, je izpostavil dr. Žan Oplotnik. Potrebno je urediti
infrastrukturo, podjetja morajo tukaj prepoznati svojo priložnost, nujno pa je
tudi poskrbeti za ljudi, da bodo ostali v regiji.
Vsi sogovorniki so bili glede prihodnosti SAŠA regije optimistični in jo vidijo kot
perspektivno.
Regija je trenutno v pričakovanju sprejema dveh pomembnih zakonov,
Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o
razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, ki naj bi predstavljala
»varnostno mrežo« za uspešen in pravičen izhod iz premogovništva.
Center za pravični prehod SAŠA
SPOROČILO ZA JAVNOST Razvojne agencije SAŠA, v okviru katere deluje Center
za pravični prehod SAŠA
