Psihološki triler, 137 min (Španija, Francija)
Režija: Rodrigo Sorogoyen
Igrajo: Denis Menochet, Marina Foïs, Luis Zahera, Diego Anido, Marie Colomb
Mojstrska mešanica podeželskega trilerja in psihološke drame, prežeta z dih jemajočim suspenzom in
pretečim vzdušjem, je enemu vodilnih španskih režiserjev prinesla nagrado občinstva na festivalu v San
Sebastiánu. Antoine in Olga sta francoska zakonca, ki sta že dolgo tega našla svoj novi dom v odmaknjeni
galicijski vasici. Tam živita mirno življenje, pridelujeta ekološko zelenjavo in obnavljata zapuščene hiše. A
njuno nasprotovanje gradnji vetrne elektrarne zaostri odnos s sosedi, zlasti z bratoma Xanom in Lorenzom, ki
v vasi živita že od rojstva … »Pri pravici se mi zdi zanimivo, da ni nesporna, ampak relativna. Odvisno od
zornega kota, s katerega pripovedujemo zgodbo, lahko nekdo verjame, da je pravično eno, lahko pa je
prepričan v ravno nasprotno. S soscenaristko Isabel Peña gledalca (in s tem tudi sebe) rada postaviva v
čevlje nekoga drugega, v najbolj nepričakovano situacijo. Ko ustvarjava like, se prisiliva, da jih razumeva.
Razpadajoča vas /…/, katere prebivalci so nezaupljivi do tujcev. Brata, jezna na svet. Njuna realnost proti
realnosti tujcev. Domovina kot ozemlje spora. Soočenje v smislu ‘jaz sem tu doma, ti pa ne’ … Najprej sva
morala razumeti, zakaj Antoine in Olga tvegata vse, da bi v tem kraju uresničila svoj projekt. Vendar to nista
bila edina lika, ki ju je bilo treba razumeti. Med pisanjem sta naju močno zanimala tudi antagonista, brata
Anta, ki v vasi živita že od rojstva. Ne da bi ju skušala opravičevati, sva razumela njuno stisko, njuno
sovraštvo, pa tudi strah. /…/« – Rodrigo Sorogoyen
Festivali, nagrade: Cannes; San Sebastián (nagrada občinstva za najboljši evropski film); Chicago (nagrada
za najboljši igralski ansambel); Tokio (grand prix, nagrada za najboljšo režijo, nagrada za najboljšega
igralca); Haifa (posebna omemba); Antalya (nagrada za najboljšo igralko): Sitges; Valladolid; Liffe; Solun
