Fotografska razstava vabi na sprehod po abstraktnosti kristalov.
Sprehod oči po abstraktnosti kristalov na fotografijah ne zaznava zgolj odsotnosti iz vsakdana znanih struktur, ampak je izziv za preobrazbo videnega v vzgib zavesti opazovaca, v notranji, duševni vid, ki v vsakem človeku vzbudi edinstveno, le njemu dostopno občutenje, le njegovemu duhu lastno videnje. Tedaj se te fotografije iz zgolj razumskega dojemanja fizikalnega sveta, ki se razkrije v posebnih svetlobnih pogojih, v opazovalcu spremenijo v čustveno doživetje lepote, v svojstven svet kristalnih sanjskih podob.
