Jaz se največ prerekam z otrokom ravno zaradi video iger. Preveč igranja, zanemarjanje športnih aktivnosti in šolskih obveznosti itd… Igre so narejene tako, da je res težko prenehati z igranjem. Vgrajen imajo mehanizem, ki igralca privlači, da nadaljuje, dosega nove stopnje. Če igre ne bi bile take, bi bile za igralce dolgočasne. Pol so še “nevarnejše” nove veččlanske spletne igre, kjer je igro težko zapustiti. Igra se igra prek interneta v partnerstvu z drugimi igralci in če igro zapustiš, pravzaprav pustiš na cedilu druge igralce. Moj otrok igra vsak dan vsaj 4 ure ali več, zanemarja druženja s prijatelji zaradi interneta. Pa to gre že v pravo zasvojenost. Neobvladljiva potreba po igranju iger. Star je trinajst let. A ima kdo podobno situacijo doma? Kaj narediti? Prosim kakšen pameten predlog.