Jaz se največ prerekam z otrokom ravno zaradi video iger. Preveč igranja, zanemarjanje športnih aktivnosti in šolskih obveznosti itd… Igre so narejene tako, da je res težko prenehati z igranjem. Vgrajen imajo mehanizem, ki igralca privlači, da nadaljuje, dosega nove stopnje. Če igre ne bi bile take, bi bile za igralce dolgočasne. Pol so še “nevarnejše” nove veččlanske spletne igre, kjer je igro težko zapustiti. Igra se igra prek interneta v partnerstvu z drugimi igralci in če igro zapustiš, pravzaprav pustiš na cedilu druge igralce. Moj otrok igra vsak dan vsaj 4 ure ali več, zanemarja druženja s prijatelji zaradi interneta. Pa to gre že v pravo zasvojenost. Neobvladljiva potreba po igranju iger. Star je trinajst let. A ima kdo podobno situacijo doma? Kaj narediti? Prosim kakšen pameten predlog.
3 Answers
Problem je, da ima mladina vedno manj zunanje družbe in niti nima za kaj iti ven, saj nima s kom preživljat čas. Prav tako bo zdaj težko navezal stik kar z nekom zunaj.
Poskusi ti več časa namenit njemu in počet kaj z njim izven doma. Za začetek ga lahko pelješ v Woop LJ, kjer lahko skupaj odigrata virtualno igrico (VR očala), potem pa greta kam preživljat čas v naravo. Če ga boš kar takoj vlekel v naravo, se bo upiral. Daj mu možnost, da vidi, da je lahko zabavno s teboj. Nekje bo treba začet.
