Jaz se največ prerekam z otrokom ravno zaradi video iger. Preveč igranja, zanemarjanje športnih aktivnosti in šolskih obveznosti itd… Igre so narejene tako, da je res težko prenehati z igranjem. Vgrajen imajo mehanizem, ki igralca privlači, da nadaljuje, dosega nove stopnje. Če igre ne bi bile take, bi bile za igralce dolgočasne. Pol so še “nevarnejše” nove veččlanske spletne igre, kjer je igro težko zapustiti. Igra se igra prek interneta v partnerstvu z drugimi igralci in če igro zapustiš, pravzaprav pustiš na cedilu druge igralce. Moj otrok igra vsak dan vsaj 4 ure ali več, zanemarja druženja s prijatelji zaradi interneta. Pa to gre že v pravo zasvojenost. Neobvladljiva potreba po igranju iger. Star je trinajst let. A ima kdo podobno situacijo doma? Kaj narediti? Prosim kakšen pameten predlog.
5 Answers
Problem je, da ima mladina vedno manj zunanje družbe in niti nima za kaj iti ven, saj nima s kom preživljat čas. Prav tako bo zdaj težko navezal stik kar z nekom zunaj.
Poskusi ti več časa namenit njemu in počet kaj z njim izven doma. Za začetek ga lahko pelješ v Woop LJ, kjer lahko skupaj odigrata virtualno igrico (VR očala), potem pa greta kam preživljat čas v naravo. Če ga boš kar takoj vlekel v naravo, se bo upiral. Daj mu možnost, da vidi, da je lahko zabavno s teboj. Nekje bo treba začet.
Verjamem, da si v hudih skrbeh… res pritegnejo igre. Spomnim se, ko je bila igra 11th hour, na štirih CD-jih. V petek po službi sem začel igrati, pa do nedelje zjutraj… vmes mogoče zadremal za računalnikom za pol ure…pa igrati naprej… Saj zdaj je pa verjetno še huje, ker je grafika neprimerno boljša…
Naredi si starševski nadzor na telefonu oz. računalniku.
Pri nas je popolnoma enako!
2 mulca totalno zasvojena z svojimi vrstniki vred iz bližnje okolice.
Vzameš Xbox, grejo na telefon, ko Family link poteče pa grejo na Računalnik…..
Če vzameš vse, postanejo agresivni!
Ta naša preljuba tehnologija sprošča hormon sreče in tako naši otroci ne vidijo in praktično ne potrebujejo ničesar drugega. Če bi jih pustili, tudi jedli nebi…
To bodo zgubljene generacije otrok, od katerih ne bo nič v življenju!
Če mene kdo vpraša, bi se morala država zavedati in narediti te stvari vsaj plačljive, če že ne določene igre banati, ker sicer se bo družba po domače USULA…!
Platunum77 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2018 vključila “videogame addiction” v svoj seznam možnih psihičnih motenj, specifično pod rubriko “motnja vedenja” (gaming disorder). To pomeni, da pri nekaterih posameznikih lahko igra povzroči pomembne življenjske težave.