Gledam soočenja. Marsikaj eno samo leporečenje, nekateri brez trohice logike nekaj govorijo kot kakšne navite igračke ki se potem zaletijo v zid ko jim zmanjka “špage”.

Nemec švica ko govori – to pove vse o njegovi samozavesti in prepričanosti o njegovih traktatih.

Joveva se spakuje ko drugi govorijo – to pove vse o njeni intelegenci.

Prebelič s samovšečnimi grimasami – njegove besede so prazne besede.

Sukičeva skrajna levičarka – a bo tistega ilegalnega migranta privezanega na svojo roko peljala na volišče?

Tomčeva uglajeno navaja zgodovino, nekaj za nazaj – brez napovedovanja kaj naj bi ona v prihodnosti storila, ne pove kaj je doslej storila – nima šanse za moj glas.

Gregorčič razumen za preprostega človeka, volivca, dobi moj glas za odhod v Bruselj.

Tako jaz, kako pa vi?